Mnenja

(Ne)praznični prazniki

Jana
9. 5. 2011, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Velikonočni ponedeljek je bil za trgovine sredi Londona običajen delovni dan, enako tudi petek, 29. aprila, ki je bil sicer letos praznik.

Velikonočni ponedeljek je bil za trgovine sredi Londona običajen delovni dan, enako tudi petek, 29. aprila, ki je bil sicer letos praznik. V počastitev kraljevske poroke med naslednikom prestolonaslednika in njegovo izbranko je premier Cameron ta dan razglasil za prostega, kar je Britancem skupaj s koncem tedna in 1. majem zložilo skupaj neverjetne štiri (!) zaporedne proste dni. Pa so se delodajalci upirali zaradi prostega petka, češ da jim povzroča škodo.
 Obenem je potekala v Sloveniji desetdnevna »mati vseh počitnic«. Po vikendu in velikonočnem ponedeljku naj bi bil na torek, 26. aprila, reden delovni dan, pa je bilo po občinah in podjetjih prazno. Kot sem izvedela: »Danes si je v Sloveniji marsikatero podjetje vzelo kar kolektivni dopust (jutri je namreč tudi praznik). Verjamem, da bo tako tudi v četrtek in petek (dneva pred prvomajskimi prazniki). Predlagam vam, da stvari urejate po prvomajskih počitnicah.« Slovenija pač ponikne za deset dni.
 Prihodnjič, ko se bodo slovenski redno zaposleni državljani, posebno javna uprava in institucije, spet smilili sami sebi, naj raje upajo, da jih ne bo v prihodnosti doletel status honorarca, samozaposlenega, kmeta ali pa celo britanski praznični režim.
 V različnih delih Združenega kraljestva se prosti dnevi nekoliko razlikujejo, ne pa bistveno. Na Škotskem so kak dan bolj darežljivi, Angleži in Valižani pa dobijo, če imajo razumevajočega delodajalca, šest prostih dni in dva praznika. Prosti dnevi se imenujejo »bank holidays«, ker so bile v preteklosti za te dni banke zaprte in zato podjetja niso delala. Državna praznika sta božič in veliki petek. Pri tem Britanci nimajo težav s pomikanjem praznikov: božič, novo leto in veliki petek imajo zagotovljen datum, druge proste dni, vključno s 1. majem, pa vlada pomakne na ponedeljek, običajno najbližji, lahko pa tudi na kak drug.
 »Mostičkov« zato na angleškem ni, največ, kar dobijo delavci, je tridnevni »dolgi vikend«, ki ga pol nacije izrabi za mini počitnice, najraje na tuje. Če bi bila jaz slovenska turistična organizacija, bi si te »dolge vikende« označila z rdečim in se pripravila nanje.
 Angleški in valižanski (teoretično) dela prosti dnevi so lahko, ni pa nujno: novo leto. Veliki petek. Veliki ponedeljek. 1. maj, ki ga kot rečeno praznujejo na ponedeljek. Binkošti, prosti na ponedeljek. Poletni delopust (neki davno pozabljen praznik) na zadnji ponedeljek v avgustu. Božič. Štefanovo. Pišem »teoretično« dela prosti dnevi, ker po zakonu o delu (odsek upravičenost do počitnic) delovni ljudje nimajo avtomatične pravice ne do prostega dne ne do plačanega praznika, ampak je to določeno z individualno pogodbo o delu.  
 Po moji izkušnji edini resnično prost dan je velikonočna nedelja. Vsak drug praznik pa je za trgovce in podobne intenzivne poklice »business as usual« (posel kot običajno).
 Letos in prihodnje leto pripade podanikom na račun monarhije še po en dela prost dan. Kot rečeno, je bil 29. aprila poročni dan princa Williama in gospodične Middleton, ki bosta enkrat sedela na prestolu. Prihodnje leto bo dela prost še 3. junij za kraljičin diamantni jubilej v proslavo 60-letnice njenega vladanja. Pa še ta praznička sta nekaterim delodajalcem preveč.
 Mimogrede. Na spletni strani z danskimi prazniki berem, da za praznik, ki pade na konec tedna, ni nadomestnega dne. Pa so ena najbolj družbeno ozaveščenih, premožnih in egalitarnih držav na svetu.  

 

Piše: Jana Valenčič                                      Jana št. 18, 3.5.2011