Namesto odgovora na prispela pisma sem si pri uredništvu tokrat uspel izboriti, da vam pobližje predstavim minuli, že 17. slovenski finančni sejem Kapital 2011. Sejem za kreiranje financ, kot so ga poimenovali, je pomemben zato, ker na njem lahko sami začutite, kako »dihajo« posamezni ponudniki finančnih produktov, in preverite pravilnost svoje naložbene usmeritve. Da gre za res pomemben dogodek, lahko potrdi tudi dejstvo, da je ob uradnem odprtju spregovoril finančni minister Franc Križanič, podelili pa so tudi nagrado najboljšemu direktorju (Janez Škrabec), najboljšemu podjetju (Gorenje, d. d.) in najboljšemu finančniku (France Arhar) po izboru novinarjev gospodarskih redakcij. Ob vsem tem blišču pa me je zmotilo dejstvo, da se je sočasno na drugem koncu mesta odvijala podobna prireditev, na kateri so se vlagateljem predstavile naše največje in najboljše borzne družbe. To po mojem mnenju kaže na različne interese organizatorjev, ki bi jih morali v korist vlagateljev čim prej poenotiti in finančna dogodka združiti pod eno streho. A pustimo zakulisne igre in se posvetimo »kreiranju financ«. Finančni minister je v svojem nagovoru dejal, da obisk sejma kaže, da se zaupanje vlagateljev v finančne trge krepi. Žal se z njim ne morem strinjati. Obiskovalci so na ta dogodek prišli predvsem po informacije, kam jih pelje trenutna finančna in gospodarska kriza in kako naj danes in v prihodnje zaščitijo del svojega premoženja. To je bilo zelo očitno pri obisku predavanj na to temo, ki so bila vedno polno zasedena. Dobro so bile obiskane tudi okrogle mize, na katerih so si obiskovalci najlaže izoblikovali mnenje o tem, komu je v prihodnje najbolje zaupati upravljanje premoženja. Osebno menim, da bo vprašanje, komu zaupati, v prihodnje eno pomembnejših, saj ne smemo pozabiti, da je finančna kriza prizadela tudi ponudnike finančnih storitev. In zgodovina nas uči, da nekateri ponudniki finančnih storitev lahko zelo hitro povzročijo konflikt interesov med lastnim zaslužkom in koristjo stranke. To se najhitreje pokaže pri nepreglednih stroških produktov, pri neupravičeni zamenjavi obstoječih produktov za »boljše«, pri pomanjkljivem opozarjanju na morebitna tveganja naložb, pri nefleksibilnosti finančnih produktov, pri vključevanju nepotrebnih dodatkov k ponudbam, pri obljubljanju visokih donosov ... Vedite, da ima vsak svojo resnico in da je resnica pajka – muha. Zato vam je samostojni finančni svetovalec, ki mu zaupate, pri izbiri ustreznega finančnega produkta in naložbene strategije v prihodnje lahko v veliko pomoč. In če trenutno finančno krizo lahko primerjamo z viharjem, vam svetujem, da posnemate ptice. Te se ne oklepajo veje (trenutne situacije), ampak sledijo viharju (priložnostim)!
Piše: Tomaž Jereb, samostojni premoženjski svetovalec
Jana št. 18, 3.5.2011
