Londonsko pismo

Kot kaže, bom v kolumnah nekaj časa pisala več o zdravju in zdravem življenju. Če ste mojih let, boste vedeli, zakaj. Če ste mlajši, se zavedajte, da bo do vaše zrelosti politika javno zdravstvo usodno oklestila, zato je skrb za zdravje najpomembnejša investicija v življenju.

Torej, pred menoj je operacija, moja prva, kar se meni zdi večji prag od izgube devištva. Če naredim ovinek v premišljanju, v sobotni prilogi Guardiana sem prebrala reportažo o najhitreje rastoči specializaciji v kozmetični industriji, (globoko vdihnite), lepšanju vagine. Za pravo ceno ustvarijo novo devištvo.
 Da se vrnem. Ugotavljam, da ljudje in avtomobili delimo nekaj značilnosti. Nov avto teče kot pesem in nov, torej mlad človek se giba, ne da bi zavestno premišljeval o tem.Čez čas začne v avtu in pri človeku ropotati in zdaj ugotavljam, da sem sestavljena iz posameznih delov, ki bodo kot avto potrebovali remont.
 In tako se je eden od mojih delov skujal. Slišim sicer, da sem premlada za obrabljene kolke, ampak jih imam, kar oba namreč. Vedno bolj šepam, vse več ljudi mi pravi, naj že vendar grem po nove, in tudi sama ugotavljam, da bom morala. Najraje bi sicer še potegnila, dokler ne bo medicina toliko napredovala, da bodo iz izvornih celic vzgajali hrustanec tudi za kolke, kot ga v epruvetah že nekaj časa delajo za kolena. Najprej so ga vstavljali nogometašem prve lige, pred kratkim so prvi britanski civilistki, gospe srednjih let, vstavili v kolena umetni hrustanec namesto operativnega posega.
 Sem »pacient teoretik«, operacije se otepam, ampak intenzivno iščem informacije o umetnih kolkih, zato vem, da se s čakanjem odpira možnost novih materialov in novih tehnik. Zadnje čase se precej govori o »bilateralni zamenjavi «, torej operaciji obeh kolkov naenkrat, čeprav je postopek še nekoliko sporen. Glavna prednost naj bi bila uspešnejša rehabilitacija, češ da se novega kolka ne bo moglo dobro rehabilitirati, dokler je drugi obrabljen.  Prva dva tedna naj bi bilo hudo, potem naj bi mehanika telesa dohitela stanje z eno samo zamenjavo in nadaljnje okrevanje je simultano, vključno s samo eno nevarnostjo infekcij in tromboz. Bistvena je seveda rehabilitacija.
 Ampak, v malem tisku sem našla še en razlog, po moje skrb zbujajoč. Bilateralna operacija obeh kolkov naj bi bila cenejša od zamenjave vsakega kolka posebej (prihranek za javno zdravstvo ali zasebno zavarovalnico!). V londonski zasebni kliniki stane operacija kolka 26.000 funtov, od česar dobita kirurg in anestezist vsak po tisoč. Pri bilateralni nadomestitvi dobita zdravnika dvojni honorar, bolnišnični del ostane enak (in kljub ekskluzivnosti imajo pri njih smrtonosno bakterijo MRSO). 
 Bilateralna operacija traja štiri ure in jo izvajajo pod narkozo. Po nekaterih ocenah je menda umrljivost pri bilateralni operaciji večja od enojne, torej je tveganje večje. Ampak, če bom razmišljala o umrljivosti, bom ostala pri svojih kolkih in hodila še naprej kot raca. 
 Enkrat bo žaganje stegnenice s cirkularko prešlo v zgodovino, tako kot zdravljenje s pijavkami ali prvi britanski umetni kolk sredi šestdesetih let, imenoval se je Exeter. Ko odtipkam v google geslo »umetni kolk«, se pokaže daljši pedigre. Pokaže se, da smo »kolkarji« lahko srečni, da ne živimo pred 50 leti, v zgodnjih fazah tehnologije in zapletov.
 Najboljše pa je, da človek pazi na svoje kolke. Manj računalnika in več telovadbe!

Piše: Jana Valenčič                              Jana št.: 44/ 2011