Končno čas zase

Učim se jemati čas zase. Da nimam slabe vesti, če si vsake toliko privoščim kozmetičarko, pedikuro ali manikiro.

Irena Krajšek

»Učim se jemati čas zase. Da nimam slabe vesti, če si vsake toliko privoščim kozmetičarko, pedikuro ali manikiro. Ne znam si še vzeti celotnega dne ali konca tedna zase, a sem danes naredila velik korak,« se je pohvalila 57-letna Irena Krajšek iz Zadobrove pri Škofji vasi.

Irena je živela kot edinka na podeželju. Po končani osnovni šoli se je vpisala v srednjo gostinsko, saj se ji je zdel to perspektiven poklic pa še težav z iskanjem službe v tistih časih ne bilo. »Zlahka sem se zaposlila kot natakarica. Kmalu pa sem se poročila, dobila hčer, medtem pa še končala ekonomsko šolo ter se zaposlila v podjetju Merx. Dolga leta sem delala v računovodstvu. Malo sem bila še na porodniškem dopustu, saj sva z možem dobila še sina. Ko je podjetje doletela žalostna usoda mnogih in je šlo v stečaj, sem morala iskati drugo službo. Imela sem srečo in se zaposlila v zasebnem računovodskem servisu in ostala do upokojitve,« se spominja. A po koncu službe doma ni posedala križem rok, saj sta z možem gradila mali bistro. »Pomagala sem mu in se spet vrnila na gostinsko pot in tam vztrajam že dvajset let. Iz bistroja je počasi zrasla gostilna, zdaj imamo velik lokal,« je ponosno povedala in dodala, da ni šefinja, temveč bolj deklica za vse. Vidi, kje je treba kaj postoriti, in ni ji težko vzeti v roke metlo in počistiti, ravno tako njeno budno oko hitro opazi, kdaj česa ni na mestu in postori to in ono. V gostilni pridejo na svoj račun ljudje z različnimi okusi: podnevi se v njej oglasijo na malicah, ob večerih pa pripravljajo zabave za zaključene družbe. »Rada grem naokoli, po drugih gostilnah, da vidim, kaj ponujajo. Čeprav že tako dolgo vztrajam, mi gostiln ni nikoli dovolj. Ves čas je treba slediti novostim,« je prepričana. »V mladosti je bilo gostinstvo manj cenjen poklic, zdaj pridobiva na veljavi,« je vesela Irena, ki si kljub obilici dela vzame čas tudi za konjiček. Nikoli ji ni žal ur, ki jih preživi med rožami. »Mnogi mislijo, da imamo doma vrtnarstvo, tako lepo je vse cvetoče in urejeno okrog hiše. To je mamina zasluga, saj se z vsem srcem predaja rožam. Ne boste verjeli, toda včasih je tako izbirčna, da sredi sezone zamenja vse rože, če ji niso všeč barve. Je velika perfekcionistka, zato hoče, da je cvetje usklajeno tako, kot si je zamislila,« je povedala Irenina hči, ki je mamo v Ljubljano pospremila na preobrazbo.

Nasvet frizerke in mojstrice ličenja:
»Ličim se od 16. leta. Ne strokovno, a po svojih najboljših močeh. Če sem brez ličil, se mi zdi, kot da mi nekaj manjka, počutim se, kot da sem gola. Tudi s pričeskami sem se v desetletjih precej igrala: imela sem vijoličaste lase pa črne, oranžne, rdeče, rjave in še bi lahko naštevali,« se smeji Irena. Frizerka Jasna je Ireno pohvalila, da ni minilo dosti časa, kar je bila nazadnje pri frizerju. Kljub temu se je odločila, da jo pobarva na svetlejše, saj je bila zaradi rjave barve las videti bolj bleda, kot je sicer. Lase je imela precej kratke, a jih je spredaj še prikrajšala, nekaj je pustila daljših.
Irena je mojstrici ličenja Manci Maselj povedala, da ima rada modro barvo, zato ji je oči občrtala z modrim svinčnikom. Dodala je še malo sive, ki ji je oči poživila. Za bolj dramatičen in zapeljiv pogled je na trepalnice nanesla debel sloj maskare. Preden se je lotila nanašanja senc na oči, je morala uporabiti korektor, da je skrila nepravilnosti na koži.

Tekst:                 Andreja Comino andreja.comino@delo-revije.si
Foto:                  Mateja Jordovič Potočnik
Ličenje:               Manca Maselj
Kozmetika:          Keune
Stilistka:             Nana Sojer
Pričeska:           Jasna Javor za Frizerstvo Jasna, Jasna Javor, s. p., Ul. Gradnikove Brigade 8, Ljubljana
Oblačila in nakit: Punt Roma, Emporium