Nimava drugega, kot da začneva s Sašem Hribarjem. Kako prebolevate to slovo?
Ni lahko. Redkokdo za sabo pusti tako velikansko luknjo. Že kot otrok sem bil njegov oboževalec. Potem pa sem ga spoznal in doživel kot nekoga, ki je bil globoko motiviran za vzgajanje mladih na področju komedije in satire. Za povrh je bil povsem nagonsko tudi izvrsten pedagog. Ne morem vam povedati, koliko mi je kot mladcu pomenilo, da se mu je ljubilo ukvarjati z mano. Sodelovala sva skoraj dvajset let. In vse do konca sem ga dojemal kot mentorja.
Kot medijskega očeta?
Če hočete. Ampak v resnici sem hotel povedati, da sem do zadnjega ostal njegov veliki fen. Do zadnjega me je sezuval, do zadnjega sem se mu krohotal. Oziroma do zadnjega sem bil prav odvisen od njegovih komedijantskih bravur. Sašo je bil zame nekakšna zdrava droga. Bil je čarodej z besedami in s frekvencami. Prepričan sem, da je bil povezan z nekimi posebnimi sferami.
Najbolj navdušuje prav njegova prejle omenjena pedagoška vloga. Kakšno genialno generacijo komedijantov in imitatorjev je vzgojil! Redek je človek, ki si drzne tako predano vzgajati bodočo konkurenco.
Ne! Prav noben od nas Sašu nikoli ni mogel biti konkurenca! To nam je bilo vsem jasno že od začetka. On je bil preprosto predober, preveč poseben. Bil je tako dober, da je vedel, da se mu splača okrog sebe zgraditi čim boljšo ekipo – torej tako, ki mu lahko večino časa parira. Del njegove veličine je bil, da je znal tudi iz nas izvabiti najboljše.
Kako mu je to uspelo v vašem primeru?
Tako kot drugim mladim imitatorjem je tudi meni neposredno dajal material. Pod njegovo taktirko sem že v prvih nekaj mesecih na Ga-gaju postavil šest zelo konkretnih likov. Obenem pa me je znal med oddajo neverjetno učinkovito usmerjati.
Bil pa je tudi zelo srčen in dobrohoten mož, kajne? Tudi zato so ga imeli gledalci in poslušalci tako radi.
Nedvomno. In če vse povedano seštejemo, je jasno, da stari koncept Radia Ga-ga brez njega preprosto ne more več delovati. On je bil tisto neskončno žlahtno lepilo, ki je vse skupaj še vedno držalo skupaj.
Kar pomeni, da potrebujete nov koncept.
Tako je.
Pa se komu že kaj svita?
Se.
Lahko že kaj razkrijeva?
Zdaj je že jasno, da bomo šli v neko modernejšo smer. Radio Ga-ga ni bil postavljen za radio leta 2024. Preprosto ni bil. Spremeniti bomo morali tempo oddaje. Danes preprosto ne gre več, da lahko petdeset minut samo neprekinjeno govoriš. Ponavljam: s Sašem je šlo, brez njega ne bo šlo več.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 42, 17. oktober, 2023.
