Kaj imajo skupnega Tesla, PayPal, SpaceX in X, bivši Twitter? Pri vseh – in še mnogih drugih – je soustanovitelj, delni lastnik ali direktor čudežni deček Silicijeve doline Elon Musk. Je najbogatejši človek na svetu, njegovo premoženje ocenjujejo na skoraj 250 milijard dolarjev. Vsak dan zasluži več kot 43 milijonov, kar je skoraj dva milijona na uro. A njegova pot na vrh se je začela precej na dnu.
»Ne« ni odgovor
Musk ima sicer že desetletja ameriško državljanstvo, a rodil se je v Južni Afriki. Svoje otroštvo opisuje kot težko. Močno so ga zaznamovali ločitev staršev, ustrahovanje v šoli in Aspergerjev sindrom, zaradi katerega težko razbere, kako se ljudje počutijo. Ob prvi priložnosti je od doma odšel na kolidž, se preselil v Kanado in nato v ZDA ter tam študiral ekonomijo in fiziko na prestižni univerzi v Pensilvaniji. Že zgodaj je pokazal svojo podjetniško nadarjenost, ko je z bratom hodil od vrat do vrat in prodajal doma narejena čokoladna velikonočna jajca, pri 12 letih pa je razvil svojo prvo računalniško igrico in jo prodal za 500 dolarjev. Njegova prva žena, Justine Musk, ki ga je spoznala na kolidžu in se z njim poročila leta 2000, pravi, da odgovora »ne« ni bil pripravljen sprejeti od nikogar, že preden je služil milijone. »Volja do tekmovanja in prevlade, zaradi katere je bil tako uspešen v poslu, ni čudežno ugasnila, ko je prišel domov,« se spominja.
Povsod se praši
Musk je bil sprejet na podiplomski študij fizike na Univerzi Stanford, a je študij kmalu opustil in se posvetil poslu. V devetdesetih letih je ustanovil dve tehnološki zagonski podjetji; eno, podjetje za spletno bančništvo, je sčasoma postalo slavni PayPal. Leta 2002 sta ga s soustanoviteljem prodala eBayu za 1,5 milijarde dolarjev. Odtlej je šlo le še navzgor. Svoje novo bogastvo je Musk vložil v ustanovitev podjetja SpaceX, ki naj bi bilo nekakšna cenejša Nasa, in v novo podjetje za proizvodnjo električnih avtomobilov Tesla. Obe podjetji sta naredili revolucijo v svojem sektorju in sta izjemno uspešni, čeprav sta bili v nekem trenutku – tako kot večina Muskovih poslovnih podvigov – zelo blizu finančnega zloma. Tisti, ki ga poznajo, pravijo, da gre v vsak projekt »na glavo«, na vse ali nič, in da ga ni strah še tako velikega finančnega tveganja. Še sam ne ve, kaj bo počel naslednji dan, odloča se po instinktu. Stoji tudi za podjetjem The Boring Company, ki gradi prometno infrastrukturo in koplje tunele, bil je soustanovitelj OpenAI, kjer so sprogramirali razvpiti ChatGPT, je investitor v podjetju Neuralink, ki razvija vmesnike med računalnikom in možgani, v projektu Starlink je v orbito okoli Zemlje poslal na tisoče majhnih komunikacijskih satelitov, pred letom pa je kupil tudi Twitter. Povsod, kjer ima prste zraven, se kadi in praši – pri enem največjih družbenih omrežij ni bilo nič drugače. Musk je prodajo tako rekoč izsilil s tem, da je pokupil dovoljšne število delnic. Ko je bil posel že dogovorjen, si je premislil in želel od prevzema odstopiti. Potem pa ga je Twitter tožil zaradi kršitve pogodbe in Musk je moral odšteti tistih 44 milijard dolarjev, kolikor je bila dogovorjena kupnina. V svojem slogu je takoj po prevzemu podjetja odpustil kopico zaposlenih in se zameril vsem preostalim, zamenjal ime (po novem X) in logo – prepoznavnega modrega ptička – poslal na smetišče zgodovine. Podjetju je dohodek iz oglasov padel za polovico, odkar ga vodi Musk, a ta se ne sekira. Zanj je pomembno predvsem to, da zdaj na tem družabnem omrežju velja svoboda govora. Prav zato je Twitter sploh kupil – ker mu je šla na živce cenzura lažnih novic, sovražnega govora, hujskanja in norčevanja.
Čez 20 let bomo živeli na Marsu
Elon Musk ni človek velikih idej, temveč megalomanskih. Vse pa imajo isto vodilo – izboljšati svet in življenje ljudi. S PayPalom je revolucioniral finančno poslovanje, s svojo Boring Company hoče zmanjšati promet z ultra hitrimi vlaki, s Teslo promovira prehod na zelene avtomobile, X naj bi dal glas malemu človeku, Starlink omogočil dostop do interneta v najbolj zakotnih kotičkih Zemlje, vizija SpaceX pa je dobesedno vesoljska. Z raketami, ki jih izdeluje, naj bi nekoč poselili Mars. Ta nekoč bi bil po besedah Muska lahko že čez 20 let. Trdi namreč, da bi s tisoč ladjami Starship, ki jih izdeluje njegovo podjetje, lahko že v dveh desetletjih na rdeči planet prepeljali toliko materiala, da bi zgradili trajnostno mesto in začeli z naseljevanjem. Muskova želja je namreč, da bi ljudje postali medplanetarna vrsta. Seveda pa moramo za postavitev mesta na Marsu najprej priti tja s posadko. Vmes je potreben še en korak, in sicer ponoven pristanek astronavtov na Luni. NASA si je kot cilj postavila leto 2024, v SpaceX pa upajo, da bo Starship tam pristal že leta 2023.
Nadaljevanje prispevka si lahko preberete v reviji Jana, št. 41, 10. oktober, 2023.
