Alya, ki ima po očetu alžirske korenine, darov pa dovolj, da se je dokazala že tudi kot avtorica skladb in ne nazadnje manekenka, je zgodaj začutila, da si želi nastopati. Po prvih uspehih na domačih odrih je pri 19 samostojno in brez finančnega zaledja odšla v London ter si tam gradila kariero, hkrati pa se je izobraževala. »Slovenije nisem podcenjevala, vendar je v primerjavi z drugimi trgi dela zelo majhna. Že med prvim obiskom Londona pri 18 sem začutila posebno povezavo s tem mestom. Tja me je dobesedno vleklo, saj sem si želela novih izkušenj, poleteti v svet in ga odkrivati. Z vsako celico sem čutila, da to moram storiti in da bo vse v redu. Kar pa ne pomeni, da je bilo lahko. Najprej poletiš, se kam tudi zaletiš, si zlomiš kakšno krilo, ampak si ga zaceliš in letiš naprej,« pravi z nasmeškom. »Nikoli ne bom pozabila zloma na klopci v podzemni, ko sem se vsem na očeh počutila hudo osamljena. Takrat me je po dveh mesecih, odkar sem šla od doma, za nekaj dni obiskala mami in je že odhajala nazaj v Slovenijo. Stala sem na velikem razpotju – lahko bi šla nazaj domov v varno zavetje ali pa prebrodila domotožje in nestabilnost življenja ter šla naprej.«
Vse zgodbe o uspehu imajo samo eno skupno točko: da človek ni obupal po prvi zavrnitvi. Kajti res zelo redko komu uspe kar takoj. Čeprav so jo na začetku londonske poti vse modne agencije zavrnile, ni obupala, temveč je našla način, da je ostala v modi in delala celo na londonskem tednu mode. »To, da te na enem 'open callu' zavrne modna agencija, ni nič takega – preprosto ne potrebujejo tvojega videza tisti trenutek. Kar pa ne pomeni, da nikoli ne boš delal v modi ali da te čez nekaj mesecev ista agencija ne bo vzela. Trg se hitro spreminja. Imela sem manekenske mere in višino, tako da sem s tem, dobrim portfoliem in željo po delu na nekaj profesionalnih modnih kasting našla delo tudi brez agencije.«
Brez meditacij bi se izgubila
Alya priznava, da zavrnitve bolijo, poleg tega je težko verjeti v uspeh, če se komaj prebijaš iz dneva v dan. Rešitev je našla v meditiranju. »Brez meditiranja bi se v Londonu izgubila in padla v depresijo. Meditacije so mi pomagale prebroditi domotožje, osamljenost in nestabilnost življenja. Z njimi sem tudi na dnu znala priplavati nazaj na površje, saj so mi okrepile zaupanje vase, v življenje in samodisciplino, ta je bila ključnega pomena. Kazale so mi pot naprej, me ohranjale v stiku s seboj, svojimi željami, zagotavljale prizemljenost, fokus. In mi vračale ljubezen do sebe, saj v Londonu ni bilo domačih oseb, ki bi mi dale ljubezen ali spodbuden objem. Takrat sem začela meditirati zjutraj in zvečer, tako da brez meditacije še zdaj ne morem začeti ali končati dneva.«
V London ni šla brezglavo in nepripravljeno, ampak z načrtom v roki: »Hkrati sem se zavedala, da se bom morala sama preživljati. Veliko stvari je bilo nepredvidljivih in jih je bilo treba reševati na kraju samem. Poprijela sem za skoraj vsako delo in opravljala več del v enem dnevu. Nisem zapravljala in marsičemu sem se morala odpovedati. Brezskrbno življenje najstnice je čez noč postalo preteklost. Dela, ki sem jih opravljala, so bila od hostese na nogometnih stadionih, promocijskega dela do jutranjega deljenja časopisov pred podzemnimi postajami. Ko sem postala finančno stabilnejša, so se mi v Londonu začela odpirati tudi vrata v filmskem in glasbenem svetu.«
Na srečo je zelo iznajdljiva. Tako je na neki prireditvi pobrala za celo vrečo rib, ki so ostale na pogostitvi, pa je imela hrane za nekaj tednov. »Vsi sodelavci na tistem dogodku smo polnili vreče s pakiranimi zamrznjenimi prvovrstnimi ribami, za katere smo delali promocijo. Če jih ne bi vzeli, bi vse šlo v smeti. V neuporabljene vreče za smeti smo postavili pakete rib in se s temi vrečami odpravili na podzemno,« se v smehu spominja.
Iz prve roke o zvezdnikih filma Barbie
»Ryan se je igral s hišo Barbie, Margot pa je zelo prijazna.«
Za Alyo je sodelovanje v filmu Barbie, kjer je bila zamenjava za eno od glavnih igralk, izjemen uspeh. Delo v filmu Barbie je dobila preko enega izmed svojih londonskih agentov. »Nekega dne je prišlo elektronsko sporočilo – eno izmed mnogih – ali bi bila določene snemalne dni na voljo, ker sem glede na svoj profil (višina, videz, izkušnje, govor …) primerna za stand-in ene izmed glavnih igralk v filmu Barbie. Ko sem potrdila razpoložljivost, je produkcijska ekipa sprejela odločitev, koga bodo angažirali.« Čeprav se je v filmu v resnici ne vidi oz. ne prepozna, je to dober korak za naprej: »Delo v filmu Barbie mi je odprlo še več delovnih priložnosti v Londonu in tujini,« pravi in nam še ekskluzivno zaupa, da se je glavni igralec Ryan Gosling rad zabaval s toboganom iz hiše Barbie, glavna igralka Margot Robbie pa je prijazna, človeška, prizemljena in profesionalna. »Res je bilo v užitek delati z njo, sploh v skupnih prizorih.«
Celoten prispevek si lahko preberete v reviji Jana, št. 34, 22. avgust, 2023.
