Zakaj smo pozabili ljubiti?

Dr. Nestorović je priznan srbski zdravnik, ki se že leta zavzema za komplementarno medicino. Kadarkoli govorijo predvsem o alergijah in virusih, ga pokličejo na javne tribune v srbske medije. Predavatelj na beograjski medicinski fakulteti in predstojnik katedre za pljučne bolezni je poznan še po nečem, kar za zdravnike njegovega kalibra ni zelo pogosto, vsaj javno o tem ne razpravljajo – o pomenu ljubezni namreč. Pa o nevidnem svetu, magnetnih poljih, intuiciji, neoprijemljivih rečeh za znanost, ki pa pridejo na plan prav v trenutkih, ko uradna medicina ob nejasno definiranih diagnozah praviloma odpove. Srečali smo ga v Ljubljani na dogodku Sobota zame, na njem je ta karizmatični zdravnik (po videzu spominja na Seana Conneryja) presenečal s svojo odprtostjo do nevidnih svetov. Zanimalo nas je, kakšne okoliščine pripeljejo znanstvenika, zdravnika uradne medicine, da začne iskati onkraj.

Kaj je bistveno za ljudi v času negotovosti, nezaupanja, kaosa, stresa? Kakšni so vaši nasveti iz klinične in življenjske prakse?

Zelo pomembno je, da ustvarite lasten mikrokozmos, v katerem so vam ljubi ljudje. Agresija modernega življenja ubija, če niste zgradili obrambnih mehanizmov. Ti so zelo preprosti. Potrudite se, da čim manj delate stvari, ki jih ne marate, in uživate v tistih, ki jih ljubite. Ni vam treba poslušati slabih novic ali preživljati časa z ljudmi, ki vam jemljejo energijo. Ustvarite svoje skupine ljudi, ki so vam podobni (takšne skupine ustvarjajo samosvoja energijska polja, ki odlično izboljšajo čustveno in mentalno stanje): pojte v zboru, kupite psa, vozite motor – to so skupine z zelo močnimi pozitivnimi interakcijami. Nekaj minut dnevne meditacije, ki je brezplačna in zelo učinkovita. Ljubite.

Pravite: »Ljubezen je svetloba. Sovraštvo je tema.«

Ljubezen je čustvo, sovraštvo je odsotnost ljubezni. Sovraštvo nastane zaradi pomanjkanja ljubezni. Nesprejeti začnejo sovražiti druge ljudi, ker se ne počutijo ljubljene. Ljubezen je svetloba in sovraštvo je tema. Svetloba je na koncu vedno močnejša od teme. Če imaš temo, vpijaš vso negativno energijo (kot črna luknja v vesolju) in to privede do bolezni.

Kadar ljubiš, daješ, prejmeš energijo, kadar sovražiš, se jeziš, si jo jemlješ.

Psihična energija ne upošteva zakonov termodinamike, da ta, ki daje energijo, ostane brez nje. Če bi bilo tako, bi zdravilci in učitelji, zdravniki ... živeli kratek čas. Podarjanje pozitivnih čustev drugim povečuje našo energijo. Dokazano je, da empatija, sposobnost sočutja občutno izboljšuje naše zdravje. Humanitarni delavci, ki doživljajo visoko starost, so dobro znani vsem.

Najmočnejše električno polje ima srce, pravite, in da v odnose vstopamo z magnetnim poljem srca. Kaj se zgodi, ko se magnetno polje ujame z magnetnim poljem sočloveka?

Zadnja leta so raziskovanja pokazala, da okoli 2,5 metra od našega telesa obstaja zelo močno elektromagnetno polje srca. Kot vsako polje ima tudi to svojo frekvenco. Možgani se sinhronizirajo s frekvenco srca, ker je njihovo magnetno polje šibkejše. Ko se srečata dva človeka, se njuni magnetni polji pokrijeta. Če sta magnetni polji sinhronizirani, postaneta prijatelja ali se zaljubita, v nasprotnem pa se ne prenašata ali sta vsaj indifirentna drug do drugega. Indijci so imeli prav, ljubezen je v srcu, ne v možganih.

Kaj pa ko dva človeka živita skupaj, a nista več sinhronizirana? Je to slabo za zdravje?

Če sta dva človeka nesinhronizirana, eden pije energijo iz polja drugega. Takšen pojav se imenuje energijski vampirizem in dokazano je, da bakterija ali alga krade elektrone (energijo) od soseda in se tako hrani. Druženje s kompatibilnimi osebami pa obnavlja našo energijo.

Govorili ste o občutku zaljubljenosti, ki da je blizu občutku odvisnikov od drog ...

V možganih zaljubljenih oseb se dogajajo kemijske reakcije, ki so podobne kemijskim reakcijam ob zaužitju trdih drog. Obstaja odvisnost od te osebe. Želite si, da je stalno na dosegu roke. Kadar je odsotna, se pojavi abstinenčni sindrom, depresija. Ob človeku, ki ga ljubimo, nismo razsodni. Ljubezen je slepa, pravi pregovor. Zaljubljeni so prisiljeni, da počnejo neumnosti, samo da bi lahko bili s tistim, ki ga ljubijo. Kot narkomani.

Več v reviji Zarja Jana št. 7, 18. 2. 2020