Kamnito in še pred leti skoraj opuščeno mesto v Kalabriji res ni milijonsko velemesto, kjer bi se kdo potegoval za županski stolček, da bi obogatel ali prinesel svoji stranki nove točke. A tudi v tem primeru si lahko marsikomu trn v peti. Najprej lokalni mafiji, nato postaneš še državni sovražnik, kot je pravkar izkusil župan Riaceja Domenico Lucano.
Po letošnjih spomladanskih parlamentarnih volitvah se je v Italiji marsikaj spremenilo. Pomembne položaje v državi so zasedli mladi politiki brez izkušenj, kar ni nujno slabo, saj bi lahko prinesli svežino in nov način razmišljanja. A izvolili so jih desničarski volivci z jasno izoblikovanimi stališči do težav v državi. Teh je res veliko, od enormnega državnega dolga do velikanskih razlik med severom in jugom države.
Za vse so krivi migranti. In tu so še migranti. Krivi za vse. Pritisk na Italijo je velik, saj se že desetletje izkrcavajo na njenem jugu in povzročajo velikanski logistični problem. Desničarske stranke so jih že pred volitvami pretopile v topovsko hrano za medije in začele »streljati«: podoba mest se je spremenila zaradi njih, kriminala je več prav zaradi njih, domačim delavcem jemljejo delovna mesta, država zanje porabi velikanske zneske, ki bi jih lahko bolje porabila, saj se revščina povečuje. Matteo Salvini, vodja desničarske Lige, sedanji minister za notranje zadeve ter podpredsednik vlade, se tudi po volitvah ne ustavi pri širjenju protimigrantske govorice. Ni težko povezati, kako odklonilna stališča ima minister Salvini do župana Lucana iz mesteca, ki so ga obnovili priseljenci in s tem postali svojevrsten primer dobre integracije, kar je županu priznal ves svet.
Aretiran, a kmalu izpuščen. Pred nekaj dnevi so Lucana aretirali. Na vrhu seznama obtožb so se znašle nezakonita pomoč migrantom in nepravilnosti pri vodenju komunalnih poslov v zvezi z zbiranjem smeti. Salvini se je že nekaj ur zatem oglasil s privoščljivim tvitom: Zdaj bomo videli, kaj bodo tokrat rekli podporniki župana! Lucana je že videl za rešetkami z obtožnico, a scenarij ni bil dodelan: naslednji dan so ga izpustili, obtožnica ga ni imela kje zgrabiti. Najhuje, kar so mu lahko očitali, je bilo, da naj bi neki Nigerijki predlagal poroko z domačinom, kar bi ji olajšalo pot do državljanstva. Nobenih sledov o korupciji niso našli, saj, kot se je branil župan, nima niti računa, kamor bi mu kdo lahko nakazal podkupnino, tudi če bi to želel. Primer še ni zaključen, najbrž bodo tožniki še skušali najti nepravilnosti in ga onemogočiti.
Morda vse deluje kot prenapet bežen obračun dveh različno mislečih politikov, a mnogi menijo, da dogodek vzbuja skrb zaradi več stvari. Salvini ni imel veliko dela z iskanjem krivcev za težave. Obsoditi je treba tudi tiste, ki migrantom pomagajo. Njegova retorika je poznavalcem zgodovine znana. Italijani so že imeli politika, ki je stopal na prste od vznesenosti, kadar je govoril ljudstvu in pozival k obrambi svetih ciljev za zaščito domovine. In današnja govorica novopečenega politika ni nič drugačna, kadar grozi nasprotnikom, pa tudi Evropi in vsem, ki bi si ga drznili kritizirati.
Več v Zarji št. 41, 9. 10. 2018.
