Pa sem jo še sama pogledala. Ne v celoti. Tisti del o zdravstvu. Ob tem, ko ne veš več, ali gre komu sploh še kaj verjeti, tudi sama dvomim, da bo za moje vnuke zdravniška pomoč še tako samoumevna, kot je bila v gnilem socializmu za njihove stare starše. Za nas torej.
In res, v tej koalicijski pogodbi je vse. Koalicija bo izboljšala kadrovanje, preselila dopolnilno zavarovanje, skrajšala čakalne vrste, ločila zasebno od javnega, poskrbela za boljše plače in financiranje. Ja, pa še zdravstveno mrežo javnih zavodov bo postavila na novo?! (Ja pa ja! Vsi, ki so poskušali, so si polomili zobe in mandat). Skratka, leta 2022 – do takrat bodo vladali – bomo dobili najboljše zdravstvo daleč naokoli.
Nerodno je le to, da smo vse to in še kaj brali že v vsaj treh koalicijskih pogodbah. In vsako leto je bilo zdravstvo bolj nepregledno in za navadne smrtnike težje dostopno.
Minister Samo Fakin je gotovo eden najboljših poznavalcev zdravstvenega sistema pri nas. Tudi zvit in prefrigan. Kar je nujno. Bil je zdravnik, pa direktor bolnišnice, bil je dolgoletni direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in bil je direktor Zdravilišča Laško. Skratka, bil je porabnik javnih sredstev, bil je njihov skrbnik in na koncu obojega malo. In zdaj je minister.
Ne bi čakal, takoj bi ukrepal. Novinarji imamo Fakina radi. Občasno se je znašel v konfliktu s kom in takrat ni »šparal« besed. In jasno je, da »narod naš dokaze hrani«. Danes pač na spletu. Pomagam si z intervjujem iz Mladine, ko mu prejšnja vlada ni dala soglasja za tretji mandati na ZZZS.
In besed res ni šparal. Tako vemo, da bi on, če bi bil v koži Celerčeve, ki je stopila v mnogo prevelike ministrske čevlje, takoj zamenjal svete zavodov, ker ti v največjih slovenskih zdravstvenih izgubaših po politično-strankarskem diktatu nastavljajo najbolj neverjetne vodstvene kadre. V letih prejšnjega mandata UKC Ljubljana: Baričič, Čoklova, Kopač, zdaj Šebeder … Vsi brez izkušenj in vsi brez referenc za vodenje velikih sistemov. Letošnja izguba bo, subvencijam navkljub, 15 milijonov.
Tudi trošarine na sladke pijače in tobak bi takoj uvedel. Ne bi čakal, je rekel. Takoj bi šel v ofenzivo za zvišanje prispevka za zdravstvo. Tudi z reformo ne bi mencal tako kot Celerčeva. Kajti jasno je, da za zdravstvo zberemo veliko premalo denarja.
Nasploh pa je imel Samo Fakin kot direktor ZZZS precej pripomb na ureditev, v kateri sta o razdeljevanju denarja iz zdravstvene blagajne odločala izključno vlada in njen državni zbor. Zavod pa je račune, ki so bili pogosto rezultat koalicijskih kupčkanj, dobil v brezpogojno izplačilo.
Vedno manj in manj za bolnike. Recimo. Ko si je država zaželela več denarja, si je pomagala z dvigom DDV. Leta 2000 je to zadelo zdravila in medicinske pripomočke. In iz blagajne se je v državni proračun prelilo sto milijonov evrov. Vajo je država ponovila leta 2013. Takrat se je iz zdravstvene blagajne prelilo 20 milijonov. Tudi plačevanje zdravniških specializacij je šlo od leta 2010 iz zdravstvene blagajne. Letno okoli 40 milijonov evrov. Skupno okoli pet odstotkov vsega zbranega. Mimogrede, letos zdravstvena blagajna tehta dve milijardi 800 tisoč evrov. Če k prejšnjim dodamo še strošek za višje plače, je odliva že za deset in več odstotkov. To, da se iz zdravstvene blagajne plačujejo tudi stroški dela, ni sporno, problem je, da se o njihovih dvigih pogajajo sindikati in vlada. Zavod mora plačati. Ostane pa manj za bolnike. A to očitno vlade ne skrbi, še manj sindikate.
In seveda je bil ob vsakem od teh ukrepov Samo Fakin glasen. Kako tudi ne. Zdravstvu namenjeni denar je šel za vse kaj drugega. Tudi za puške, glede na to, da se DDV steka v integralni proračun.
Samo Fakin je človek, ki pozna mnoge stranpoti zdravstvenega denarja. In zdaj je minister. Človek s škarjami in platnom! No, pustimo se presenetiti. Čeprav ... kot minister je seveda tudi politik.
Več v Zarji št. 41, 9. 10. 2018.
