Nasveti

Naravne rešitve za otroško kožo

Sanja Lončar
10. 10. 2018, 08.55
Deli članek:

Ni vse zeleno, četudi tako piše

Revija Zarja
Česar ne bi jedli, ne sodi na kožo.

V hiši imamo novega vnučka (tri mesece ima). Ker je njegova sestrica, ki je zdaj stara pet let, imela zelo veliko težav s kožo, nas je strah, da bi to ponovilo tudi pori njem, zato poskušamo že od začetka zastaviti stvari drugače. Takšnega trpljenja, kot smo ga doživela naša Maša in vsi, ki smo poslušali njen nenehni jok ter poskušali preprečevati praskanje, še sovražniku ne želim. S čim naj negujemo dojenčka, da bo koža kos plenicam in vsem drugim izzivom? Eni pravijo, da otrok ne potrebuje nobene kozmetike in da sta milo in voda dovolj. Drugi menijo, da se otrok mila sploh ne bi smel dotakniti in da je vse treba očistiti z oljnimi robčki. Ko sem jaz skrbela za otroke, smo imeli na voljo le eno peno za kopanje dojenčka v dveh barvah – roza in modro. Danes je obilje vsega in tudi poplava nasvetov je takšna, da se človeku zmeša. Vaši nasveti mi, ravno nasprotno, naredijo red v glavi, zato upam, da mi boste lahko pomagali.

Olga iz Novega mesta

Koža dojenčka je od tri- do petkrat tanjša od kože odrasle osebe. Ob tem je veliko prepustnejša, ker še nima izgrajene bariere. Šele po prvem letu, ob normalnem razvoju, dojenček začne dobivati funkcionalno kožo, ki ga lahko varuje pred zunanjim svetom. Pravo kožo, ki se lahko sama varuje z zaščitnim maščobno-kislinskim plaščem, pa začne otrok razvijati šele v četrtem letu starosti. To pomeni, da je otrok nekaj let brez zaščite in da na njegovo kožo ne bi smeli dati ničesar, kar ni tako varno, da bi mu to lahko dali tudi v usta.

Ko si odrasla oseba umije roke z milom, si poškoduje maščobno-kislinsko bariero za dobrih 6–9 ur. Pri  majhnem otroku je učinek še veliko bolj dramatičen, zato res ne potrebuje mila in posebej ne sterilizacije rok z močnimi kemikalijami, kar je danes pogost pojav v vrtcih.

Koža ne vsrkava le kozmetike

Do četrtega leta otroka varuje le to, kar mi nanesemo na njegovo kožo in v kar ga oblečemo. In ravno to, kar počnemo iz ljubezni, včasih škoduje. Danes ima večina dojenčkov dobesedno vse. Oblekic na tone, voziček za v avto, za na cesto, za v hribe … Igrač toliko, da še starši pogosto kupijo še eno enako, ker niti ne vedo, kaj njihov otrok že ima. Tudi v kopalnici kozmetika za dojenčka presega polico s kozmetiko za najstnico. 

Oglasi za otroške izdelke so ena sama nežnost in milina. Ko gledate, kako ljubeča mamica v oglasu neguje otroško ritko, še pomislite ne, da na svojega malčka nanaša izdelke z nafto, plastiko in umetnimi dišavami. Pa vendar prav to prevladuje v večini kozmetike in otroška ni nobena izjema.

Prav najbolj oglaševane konvencionalne blagovne znamke pogosto na potrošniških testih dobijo najslabše ocene, saj v njih najdejo kopico spornih snovi. Nekatere so potrošniki celo postavili pred sodišče in dobili lepe odškodnine.

Pri izbiri izdelkov za otroke torej ne zadošča, da se vam na embalaži smehlja lep otrok. Preberite tudi drobni tisk in se prepričajte, da v izdelkih ni umetnih dišav, parabenov, formaldehida, PEG-derivatov, maščobe, pridobljene iz nafte (vazelin, mineralno olje, parafin ali petrolej).

Česar ne bi jedli, ne sodi na kožo

Danes vemo veliko več o tem, da ima koža vlogo drugih ust telesa. Večina snovi, ki jih nanesemo nanjo, bo končala tudi v naših celicah, od tam tudi v krvnem obtoku. Pomislite – če na kožo nanašate nekaj, kar ne more priti v celice, čemu bi to sploh uporabili? Pri odraslem naj bi »telo zaužilo« približno 60 odstotkov snovi iz kozmetičnih pripravkov, pri otroški koži pa je ta delež veliko večji, ker je koža bolj odprta in snovi brez ovir prehajajo veliko globlje kot pri odraslih.

V kulturah, kjer se zavedajo pomena stvarne zaščite otroka pred zunanjimi vplivi, kožo dojenčka in majhnih otrok negujejo predvsem z olji oziroma macerati (olja, v katerih so namočene zdravilne rastline). Povsod za to uporabljajo olja iz semen, v katerih je največ energije svetlobe in toplote. Tako so pozimi dodatna spodbuda za imunski in hormonski sistem ter učinkujejo tudi na počutje.

Dr. Budwigova je olja ločevala na živa in neživa tudi na osnovi njihovega valovanja in količine biofotonov, ki jih lahko posredujejo celici. Ker je energijsko mrtvo, je olje, pridobljeno iz nafte, celo označila kot kancerogeno za celico, saj znižuje njeno valovanje in ji onemogoča normalno delovanje.

Za najbolj negovalna in hranilna olja veljajo sezamovo, mandljevo, arganovo in kokosovo. V njih že tisočletja namakajo cvetove ognjiča, vrtnic in drugih zdravilnih rastlin, ki otroški koži prinašajo mnogotere koristi. 

Sončne moči ognjiča

Ognjič je ena izmed redkih zdravilnih rastlin, ki ji celo uradna medicina priznava, da pomaga zdraviti raka kože. Njegove moči poznamo že tisočletja, danes predvsem pri regeneraciji kože po opeklinah ali drugih poškodbah. Včasih pa so se zavedali, da ognjič v telesu naredi še veliko več kot to, kar vidimo na površju.

Pripravki iz ognjiča globinsko obnavljajo tkiva in varujejo genski zapis celice, kar je pri otroških celicah, ki se morajo še neštetokrat razmnožiti, izjemnega pomena.

Za izvlečke je danes dokazano, da učinkujejo antiseptično, protibakterijsko, protivirusno in protivnetno. Antropozofska medicina ve, da ognjič igra vlogo »dodatne plasti kože« in jo pomaga ščititi, preprečuje izgubo vlage in toplote ter jo celo varuje pred škodljivimi sevanji. To je glavni razlog, da ga tako pogosto srečujemo v izdelkih za nego otrok, kar pa ne pomeni, da je vsak izdelek, na katerem je narisan ognjičev cvet, avtomatično kakovosten.

Več v Zarji št. 41, 9. 10. 2018.