Ljudje

Papeževa pisma razburjajo Vatikan

Jana
29. 6. 2009, 13.12
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Wanda Poltawska je bila dolgoletna prijateljica pokojnega papeža Janeza Pavla II. Spoznala sta se, ko je bil Karol Wojtyla še kaplan na Poljskem.

Bila je ob njegovi postelji, ko je okreval po atentatu, in bila je ob njem, ko je umrl. Wanda Poltawska je bila dolgoletna prijateljica pokojnega papeža Janeza Pavla II. Spoznala sta se, ko je bil Karol Wojtyla še kaplan na Poljskem. Pozneje, ko je bila Poltawska že poročena in je Wojtyla odšel v Rim, se je prijateljstvo nadaljevalo v pismih. Ta so zdaj predmet vroče polemike v cerkvenih krogih.

Zanj je bila vedno »moja draga Duša«, sam pa se je počutil kot njen brat in se je tudi tako podpisoval v pismih, katerih drobci so zdaj objavljeni v knjigi z naslovom Spomini iz Beskidskih hribov. Izšla je letos februarja na Poljskem. Obsežno delo ima 570 strani.
V knjigi so zbrani razmišljanje, spomini in dnevniki, že naslov pa kaže, da se jih največ nanaša na počitnice v Beskidskih hribih na jugu Poljske, kamor je Wojtyla pred odhodom v Rim vrsto let hodil z družino Poltawske. V knjigi je objavljen tudi njen dnevnik iz obdobja po izvolitvi Wojtyle za papeža. Poltawska se je vračala v kraje, kjer sta nekoč preživljala skupne trenutke, in se z nostalgijo spominjala njunega druženja. V pismih je natančno opisovala kraje, kjer so bili nekoč, papež pa ji je iz Vatikana odgovarjal, kako zelo pogreša reke in hribe, kjer so se sprehajali.
Več kot le prijateljstvo?
V enem od pisem papež pravi, da je njuno prijateljstvo božji načrt in da mu jo je bog poslal s posebnim namenom, saj ima zapleteno osebnost ter za sabo težko preteklost v nacističnem taborišču Ravensbruck. To je namreč Poltawski pustilo hude posledice. »V molitvah prosim za to, da boš vzdržala pri stvareh, ki jih moraš opraviti vsak dan, in da se boš otresla vsega, kar bi lahko porušilo tvoje ravnotežje, prav tako tudi molim, da se boš otresla tiste druge resnice,« ji je pisal 10. avgusta 1978, tik preden je odšel na konklav, na katerem je bil  potem izbran za papeža. Zapisal je še, da vsak dan moli za njenega moža in otroke.
Poltawska je povedala, da je njuno prijateljstvo razumela kot povsem zasebno stvar, zato ga  toliko časa ni želela razkriti pred javnostjo. Stvari med dvema osebama, ki so svete in velike, ne potrebujejo javnosti, da bi jih komentirala, je rekla v enem od intervjujev. Hkrati  je zatrdila, da je bila objava pisem papeževa želja. To ji je zaupal tik pred smrtjo in zanjo ni pomembno nič drugega.
Zavrnila je tudi vsa namigovanja o njuni čustveni povezavi. »Kaj je nenavadnega v tem, da ima duhovnik žensko za prijateljico? Mar ni tudi duhovnik človeško bitje?«
Javno ni doslej še nihče odprl vprašanja, ali se je med njo in Wojtylo spletlo tudi čustveno razmerje, in tudi v knjigi česa takega ni čutiti. Poltawska je vnaprej zavrnila vsakršne pomisleke v tej smeri. »Morala sva se dobro poznati, saj sva delala in se borila za iste stvari, to pa je tudi vse.« Tudi v pismih sta predstavljena le kot brat in sestra ter borca proti splavu na Poljskem med komunizmom. Družina Poltawske, z možem imata štiri hčerke, je papeža večkrat obiskala v Rimu.
Ostri cerkveni kritiki
Cerkveni kritiki Poltawski očitajo marsikaj. Najbolj oster je bil kardinal Stanislaw Dziwisz, dolgoletni papežev osebni tajnik. Trdi, da je Poltawska izkoristila priložnost za lastno slavo ter da se med papežem in njo ni nikoli zgodilo nič posebnega. Za enega od italijanskih časopisov je povedal, da je imel papež na Poljskem veliko dragih oseb, ki bi se lahko počutile enako privilegirane, da so lahko bile njegovi prijatelji. »To je bila njegova skrivnost. Vsakemu, ki mu je bil drag, je dajal občutek, da goji z njim posebno prijateljstvo. Razlika je le v tem, da Poltawska pretirava v svojem izražanju. Njeno vedenje je neprimerno,« je bil  ostrih besed Dziwisz. Oster je bil tudi lubinski nadškof Zycinski. Po njegovem je objava pisem narcisoidno dejanje osebe, ki želi, da bi jo drugi opazili.
Kardinalu Joseju Saraivi Martinsu se zdi objava pisem neprimerna predvsem zato, ker  tečejo priprave na papeževo razglasitev za svetnika. V tem postopku morajo preveriti vsako podrobnost iz papeževega življenja, tudi korespondenco. Ker naj bi si s Poltawsko dopisovala 55 let, bi lahko to beatifikacijo zavleklo za precej časa, meni kardinal.
Poltawska pravi, da so pisma na voljo monsignorju Odru, poljskemu duhovniku, ki je v Cerkvi odgovoren za zbiranje materiala o kandidatih za svetnike, a kardinal trdi, da bi se moralo to zgoditi že pred leti.
Videti je, kot da je papeževa najboljša prijateljica sprožila nekaj, česar si je najmanj želela: upočasnitev papeževe razglasitve za svetnika. Poltawska ima o tem svoje mnenje. Wojtyla je bil zanjo vzor skromnosti in svetništva. »Rad je imel vse ljudi in vsem je želel pomagati,« je povedala. »Ničesar ni imel: niti avtomobila, televizije ali telefona. Le svoj nahrbtnik in molitvenik.« Zanjo je svetnik že zdaj, ko ga še niso razglasili niti za blaženega.

Bodo pisma upočasnila beatifikacijo?
Čeprav Poltawski očitajo, da je z objavo pisem upočasnila beatifikacijo papeža Janeza Pavla II., je prav med temi vročimi razpravami postalo bolj znano še eno dejstvo. Kandidat za svetnika mora po cerkvenih merilih narediti tudi čudež. Prav v zvezi s Poltawsko bi lahko obravnavali tudi takšno dejanje.
Ko je bil leta 1962 škof Wojtyla v Rimu na zasedanju drugega vatikanskega koncila, je dobil pismo Andreja Poltawskega z žalostno novico, da ima njegova žena raka in da ima zelo malo možnosti za  okrevanje.
Prizadeti Wojtyla je takoj poslal pismo s prijateljičino priprošnjo očetu Piju, redovniku, znanemu po stigmah oziroma krvavečih dlaneh. Kmalu zatem je Wanda ozdravela. Najbrž  je bil tudi to razlog, da je Janez Pavel II. očeta Pija leta 2002 razglasil za svetnika.
Mnogi poznavalci predvidevajo, da bo Janez Pavel II. razglašen za blaženega že 5. aprila 2010, na peto obletnico svoje smrti. Tako bodo uslišane prošnje številnih vernikov, ki so že takoj po njegovi smrti na Trgu svetega Petra v Rimu vzklikali: »Svetnik, takoj!«

Ob papežu v težkih trenutkih
Naj  je to cerkvenim dostojanstvenikom všeč ali ne, Poltawska je bila ob papežu v ključnih trenutkih njegovega življenja. Ko je okreval po atentatu, so verniki nestrpno pričakovali njegov obraz na oknu klinike, pokazala pa se je njegova prijateljica Wanda. Stala je tudi ob njegovi smrtni postelji. Ko je živela v Rimu, je imela prost dostop do papeževe kapele; vanjo je prihajala kar v copatih, kar je šlo marsikomu v nos.