V pogovoru z dobrodušnim Gorenjcem Branetom Skubicem, ki se z alternativno medicino ukvarja kakih 25 let, izvemo, da je doslej pomagal že številnim športnikom. Svoje sposobnosti je odkril, ko je želel pomagati sedaj 28-letni hčerki, ki se je rodila s cerebralno paralizo in lahko danes, tudi zaradi njega, sama nadzoruje kar 70 odstotkov življenjskih funkcij. Odtlej je na njegova vrata potrkala kar lepa množica atletov, biatloncev, plavalcev, tudi naša najbolj znana plesalca Katarina Venturini in Andrej Škufca, z njima so postali dobri prijatelji. »S skakalcema Matjažem Zupanom in Matjažem Debeljakom sem sodeloval že pred olimpijado v Calgaryju. Slednji je tam osvojil srebrno medaljo, ekipa pa srebrno.« Pred leti ga je k sodelovanju povabil direktor Plavalne zveze Slovenije Ciril Globočnik in kasneje za enega od naših člankov dejal, da je Skubic s svojim uspešnim delom nepogrešljiv član reprezentance.
Na evropskem prvenstvu v plavanju v Budimpešti pred skoraj tremi leti je začel delati s Saro Isakovič. Zaradi vidnih uspehov in dobrega počutja plavalka njegovemu delu zaupa. Ko je še bila doma, sta se bolj ali manj srečevala vsak teden, pred olimpijskimi igrami je bil z njo dvakrat po enajst dni na višinskih pripravah. Po zmagi na evropskem prvenstvu na Nizozemskem jo je spremljal tudi na olimpijskih igrah na Kitajskem. »Moje delo je športnika pripraviti, da gre naslednji dan brez kakršnihkoli večjih bolečin in napetosti v mišicah na trening in lahko optimalno trenira.« Poleg tega z varovanci z vizualizacijo popravljajo napake na treningih, tako da pred spanjem v podzavest shranijo brezhibne treninge. Tako sta se s Saro pripravljala tudi v Pekingu. »Pri svojem delu uporabljam bioenergijo, kiropraktiko, akupresuro, vizualizacijo in druge tehnike, ki športniku pomagajo do želenega cilja. Uporabljam jih po občutku, odvisno od tega, kdaj kdo kaj rabi.«
Športniki mu zaupajo
Marjan Ogorevc, pionir metanja kladiva v Sloveniji in karateist, je po končani aktivni športni karieri postal trener in imel med drugim pod svojim okriljem Vladimirja Kevo, današnjega trenerja Primoža Kozmusa. Ker pa ga je alternativna medicina vedno bolj srkala vase, je pred malo manj kot dvema desetletjema zapustil trenerske vode. Začel je z reikijem, nadaljeval z radiestezijo, biorgonomijo in karmično diagnostiko – metodo, ki se je je naučil pri ruskem zdravilcu Sergeju Nikolajeviču Lazarevu – in drugimi metodami, ki jih uporablja pri alternativni obliki športnega treninga. Ker se na delo trenerja dobro spozna, mu športniki zaupajo. Z zlatim metalcem kladiva Primožem Kozmusom sodelujeta že nekaj let in za Primoža je seveda nepogrešljivi del ekipe. Z bioenergijskimi posegi mu pomaga k hitrejši regeneraciji, psihološka raven pa vključuje priprave na nastope, programiranje na podzavestni ravni in odpravljanje motenj, ki bi se lahko pojavile, pri čemer gre za naravne procese in metode delovanja. Tudi Ogorevc je bil ob svojem varovancu v Pekingu, ko je ta posegel po zvezdah.
Kot nezakonska otroka
»Alternativci smo le kamenček v mozaiku, smo del pomembnega projekta, kjer se vsak drži svojega dela,« pravi Skubic. Športniku lahko pomagajo izraziti zmogljivosti, ki jih nosijo v sebi. »Rezultat pa je vedno odvisen od tekmovalca samega, njegove volje, dela in ciljev.« Čeprav se Ogorevc in Skubic pred tem nista poznala, sta bila v Pekingu po naključju v skupni sobi. Ko sta si izmenjala izkušnje, sta ugotovila, da po različnih poteh pri svojih varovancih prideta do istega cilja. »Najino početje je dodatek k trenerskemu in medicinskemu delu, nikakor pa ju ne izključuje. Ljudje imajo do njega predsodke in pravijo, da je to šarlatanstvo, kar je pomanjkanje kulture komunikacije,« je v enem od člankov dejal Ogorevc. »Z Ogorevcem sva kot nezakonska otroka, vsi naju imajo radi, nihče pa naju ne prizna za svoja,« se je pošalil Skubic. »Po drugi strani pa sva ugotovila, da je že najina prisotnost na olimpijskih igrah za naju in vse, ki se ukvarjajo s podobnim delom, veliko priznanje.« Še pred dvema letoma bi bila misel na kaj takega utopična. »In če sva z Ogorevcem naredila karkoli pozitivnega, sva to naredila za šport in alternativo v Sloveniji,« pravi Skubic, ki je prepričan, da so se vrata odprla ter bodo Sarinemu in Primoževemu zgledu sledili tudi drugi športniki. Ne nazadnje rezultat pove več kot tisoč besed.
Objavljeno v Jani številka 36, 2008
