Kožne bolezni na dlaneh in stopalih ima zelo veliko ljudi. Večina se sprva za okužbo ne zmeni. Ko pa postaja vse bolj nadležna in jih začne motiti, posežejo po kremah, ki jih lahko kupijo v lekarnah. Problem je v tem, da ne vedo, za kaj (za katere glivice) gre, in se zato tudi ne morejo dobro pozdraviti. Medtem pa se glivice lahko že precej razširijo. Zato je najpametneje obiskati dermatologa. Specialist bo postrgal kožo na prizadetem mestu in pod mikroskopom ugotovil, kakšna je težava. Šele potem bo predpisal zdravljenje.
Koža na dlaneh in stopalih je drugačna kot drugod po telesu, saj je rožena plast debelejša. Poleg tega ima veliko znojnic, nima pa žlez lojnic, ki s kislo-maščobno zaščito varujejo kožo. Poleti (ker glivicam ustreza toplo in vlažno okolje) je največ glivičnih obolenj dlani in stopal. Tam, kjer se naselijo glivice, se koža vname, kar pomeni, da se je imunski sistem odzval na napad glivic. Koža postane rdeča, se lušči in je videti kakor ekcem. To je zelo značilno za vse vnetne kožne bolezni. Veliko glivic je keratinofilnih (keratin je roževina), kar pomeni, da se rade naselijo v roževini. Rade imajo območja, kjer je veliko roževine, na primer v debeli koži na peti. Zato jih od tam tudi težko preženemo. Če bi si glivice prenesli z dlani na vrat in bi se zdravili s kremo, bi si vrat lahko pozdravili, dlani pa ne.
Kje se lahko okužimo?
Največ možnosti za okužbo je v prostorih, kjer so tla vlažna in hodimo bosi. Glivice imajo namreč zelo rade vlago. Zato je treba biti posebej pazljiv v skupinskih prhah, na primer v savnah in okrog plavalnih bazenov. Tam sicer zahtevajo, da se sprehodimo po bazenčku z razkužilom, toda bolje bo, če smo previdni in imamo ves čas na nogah natikače. Glivic se lahko nalezemo, tudi če obujemo čevlje okuženega, zato že dolgo velja pravilo, da se čevljev ne posoja. Redkeje se je mogoče okužiti z brisačo, ki jo je uporabil okuženi. Priporočljivo je uporabiti svojo brisačo, ki jo po uporabi najprej posušimo in potem operemo. Kot rečeno, glivice imajo zelo rade vlažno okolje, v katerem se najbolje razmnožujejo.
Na koži imamo vedno vrsto mikroorganizmov, med njimi glivice. Večinoma s temi mikroorganizmi nimamo težav, ker telo samo poskrbi zanje. Kadar pa se okužimo s posebnimi vrstami glivic, to povzroči probleme. Na nogah se pojavi rdečina, posebej med prsti, obolelega začne srbeti, koža razpoka in med prsti se pojavijo tudi boleče razpoke. Skoznje pa lahko vstopajo v telo bakterije. Lahko pride do vnetij, oteklin, skratka človek ima lahko resnejše težave, ki jih ni več mogoče zanemarjati. Če je okužba trdovratna in ji sami nismo kos, je pametno obiskati zdravnika. Sicer pa si lahko najprej pomagamo sami.
Tudi sami si lahko pomagamo
Najboljši čas za zdravljenje (tako kot za okužbo) glivične okužbe nog je prav poletje. Noge naj bodo čim več na zraku, pazimo tudi, da so ves čas suhe. Ko pridemo iz vode (morja, jezera, reke, bazena), si jih skrbno obrišemo, posebej med prsti. Za lajšanje srbenja si lahko kupimo olje, na primer čajevca. Stari, preizkušeni slovenski recept je, da si okužena mesta namažemo s propolisovo kremo. Propolis bo odlično pozdravil razpoke med prsti in tudi poškodovano kožo. Za odstranitev glivic dobimo v lekarni različna mazila, s katerimi je treba noge namazati večkrat na dan. Vedno pa po tem, ko so bile mokre in smo si jih temeljito obrisali.
Ponekod uporabljajo proti glivicam ekstrakt iz čebulnega soka. Čebulni sok namreč znanstveno dokazano uničuje nekatere vrste glivic. Podobno velja za česnov sok. Dr. James A. Duke (njegovo knjigo Zelena lekarna imamo tudi v slovenskem prevodu) pravi, da bi sam za zdravljenje glivičnega obolenja najprej izbral česnov sok, ki sodi med najučinkovitejše protiglivične antiseptike. Tudi številne znanstvene raziskave so to potrdile. Med drugim je česnov sok učinkovit za zdravljenje vaginalnih glivičnih infekcij.
Eden od receptov: streti je treba nekaj strokov česna, ga namočiti v toplo vodo, ki ji dodamo malo alkohola. S to tekočino si potem namažemo obolela mesta. Lahko pa si enako (s precej več česna) naredimo kopel za stopala oziroma roke. Drugi recept je kitajskega izvora: kar precej strokov česna stremo in jih namočimo v olivno olje (približno deciliter na deset strokov) za približno tri dni, lahko tudi manj. Potem česen odstranimo in v tekočino namakamo vato, ki si jo potisnemo na obolela mesta enkrat ali dvakrat na dan. Še najučinkovitejše pa je, če česnov strok malce stremo, da iz njega priteče sok, potem pa si ga namestimo naravnost na obolelo mesto. To učinkuje bolje kot marsikatera krema, ki jo dobite v lekarni. Res pa je, da ni vedno mogoče hoditi naokrog s stroki česna med prsti. Problem je seveda tudi vonj. Za tiste, ki so občutljivi za česen, to zdravilo ne pride v poštev.
Pred okužbo se lahko zaščitimo z alkoholom, peroksidom ali kisom, s katerim zdrgnemo prizadeto kožo. Kis lahko uniči glivice, vendar je šibkejše orožje proti njim. Ponekod za odpravljanje glivičnih infekcij uporabljajo ingver, kapsule z zdrobljenim izvlečkom iz ingverja. Ingverjev pripravek si lahko naredite sami: okrog 450 gramov ingverjeve korenine sesekljajte, jih prelijte s skodelico vrele vode in kuhajte okrog 20 minut. To tekočino potem s kosmom vate ali krpo nanašajte na prizadeta mesta najmanj dvakrat na dan. Pomagali bodo tudi kamilično olje, ameriški slamnik (v specializiranih trgovinah lahko kupimo kapljice ali tabletke, ki jih uživamo v priporočenih odmerkih trikrat na dan), izvleček cimeta, kurkumo, baziliko in celo ribez. Vse te rastline vsebujejo učinkovine, ki uničujejo glivice.
