Razmerje med redom in neredom. Gospod Milan je posebno povezan s Slovenijo: tu je študiral, spoznal ženo, delal petnajst let, ima tudi slovensko državljanstvo. Navezan je na dve domovini, v obeh živi, čeprav se je vrnil v Srbijo zaradi mame, nato se je spet vrnil in podiplomski študij naredil na Institutu Jožef Stefan. »Vedno me je zanimala energija, povezana z ekologijo, oboje je tesno povezano z ekonomijo. Delal sem na grobi energiji, zaradi navdiha in nadarjenosti za ekologijo sem opažal, kaj se dogaja na bolj fini energetski ravni: to, kar počnemo, je zelo groba raven, gre pa za termodinamične oziroma fizikalne pojave.« Razloži, da svet danes v glavnem živi po drugem zakonu termodinamike, v katerem se vedno bolj veča entropija. To je razmerje med redom in neredom. »Opazil sem, da se ljudje v svetu, tudi znanost, vedno bolj zanimajo za fino energijo – no, Einsteinova znamenita enačba je zasnovana na grobi energiji, sežiganju, enačba Tesle pa je zasnovana na bolj fini energiji, ki ustvarja ugodnejše življenjsko okolje.« Naše tri osnovne vrednote, svetlobo, zrak in vodo, je treba bolj povezati, pravi. In sledi poglobljena razlaga o termodinamiki zaprtega prostora, v katerem se entropija poveča in ki ni zdravo za življenje. »Da se pomagati s presnovo.« In pokaže na vodo, ki se je med pogovorom polnila na izdelku, malem podstavku, imenovanem Roža življenja, ki ima vgrajen orgonski generator, ki oddaja v prostor zdravilne frekvence, barvna matrika Roža življenja pa sočasno spodbuja delovanje čaker. Povedano bolj preprosto: fotograf Šimen je pokusil in si ogledal vodo, ki ni stala na podstavku, nato tisto, ki se je na podstavku polnila, in potrdil neverjetno spremembo barve in okusa. Sprememba je bila očitna.
Negativni ioni oživljajo vodo. »Študiral sem filozofe in verstva ter uvidel, da pridejo ljudje z molitvami in meditacijami do fine energije, ki se jo da prestaviti, preslikati v materijo – in se potem tudi voda obnaša tako: voda z nižjo entropijo ima drugačne fizikalne lastnosti, ki so potrebne za življenje, to je površinsko napetost, da lahko prodre v celično membrano, do mitohondrijev in DNK; kadar pride do mitohondrijev, jih lahko očisti prostih radikalov, ko pride do DNK, pospeši presnovo beljakovin.« Takrat so elektroni v ravnovesju, voda, ki je polna negativnih ionov, iz našega organizma čisti strupe. Živo vodo seveda najdemo v neomadeževani naravi, toda na poti od izvira do uporabnikov se biokemično onesnaži, s tem se spreminja biokemična struktura vode: napolni se z negativnimi informacijami, brez bifotonov ali z malo, ostaja mrtva in tako ne more prodreti do mitohondrijev: zaradi tega se deformirajo celice, zmanjšuje se imunska odpornost organizma, pojavi se bolezen. »Na žalost je največ poškodb v strukturi vode neposredno pred uporabo: baker in drugi materiali, iz katerih so narejeni grelniki v bojlerjih, neposredno zastrupljajo vodo. Zato sem iskal metodo, s katero bi rešil ta problem.« In ga je našel: njegov izum, ki se imenuje naravni ionizator, je patentiran doma in v tujini, nagrade, ki jih je dobil, so priznane tudi v svetu. Njegov magnet ustvarja pozitivno električno polje in tako privlači negativne ione, z negativnimi ioni se mrtva voda pretvarja v živo. »Drobni kristali začnejo tako sevati biofone, zmanjšuje se površinska napetost, tako voda laže prodre do celic, telo pa se čisti strupenih oblog, energijsko krepi in postaja odpornejše. Povečuje se skupni biopotencial in človek postaja bolj zdrav.«

Več v Jani št. 49, 6.12.2011