Alter

Delci hitrejši od svetlobe

Tina Nika Snoj
7. 12. 2011, 00.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

Temelji sveta, ki ga poznamo, so se pred kratkim zamajali. No, vsaj teoretično. V laboratorijih Cerna so namreč izmerili hitrost delcev, ki je presegla svetlobno.

Temelji sveta, ki ga poznamo, so se pred kratkim zamajali. No, vsaj teoretično. V laboratorijih Cerna so namreč izmerili hitrost delcev, ki je presegla svetlobno. Če imajo prav, se v prah sesuje Einsteinova teorija relativnosti in dobršen del razumevanja tega, kako deluje vesolje, odprejo pa se fantastične možnosti dodatnih razsežnostih, inteligentnih polj in potovanja skozi čas. No, že spet vsaj teoretično.

Zakonitost, da nič ne more potovati hitreje kot svetloba v vakuumu, je temelj Einsteinove teorije relativnosti, na kateri je utemeljena moderna fizika. Eksperiment, poimenovan OPERA (Oscillation Project with Emulsion Tracking Apparatus), je to zakonitost že drugič ovrgel. V uglednem evropskem fizikalnem laboratoriju v Ženevi so morda dokazali, da je ta zakonitost napačna. Iz Cerna so v italijanski laboratorij v Gran Sassu na pot poslali nevtrine in doživeli velikansko presenečenje. Delci so na cilj prispeli 60 nanosekund hitreje, kot potuje svetloba. »Šokirani smo,« pravi Antonio Ereditato, OPER-ov predstavnik za stike z javnostjo. »A ker smo napako v poskusu iskali pol leta in je nismo našli, smo dovolj prepričani o svojih rezultatih, da jih predstavimo javnosti.«
Fiziki pričakujejo napako
Čeprav je novica o nadsvetlobnih nevtrinih dodobra razburkala strokovno javnost, je ta skeptična in pričakuje odkritje napake. Ta ni bil prvi te vrste in rezultati so vedno znova enaki. Ker nevtrini skozi snov prehajajo brez odpora, snop iz Cerna do Gran Sassa usmerijo kar po tleh. Kar 730 kilometrov, kolikor je med tema laboratorijema, lahko znanstveniki z nadzorom GPS izmerijo do 20 centimetrov, čas pa do deset nanosekund natančno. V zadnjih dveh letih so ujeli 16.000 nevtrinov, ki so potovali hitreje kot svetloba. A fiziki so previdni. Lahko, da je napaka skrita v merjenju razdalje, lahko da ure niso bile dovolj natančno usklajene, lahko bi bil razlog v opremi, kot so kabli in računalniki, pravijo. Nič se jim ne mudi zamajati fizikalne teorije, na kateri sloni vsa znanost. Še posebej zato ne, ker so astronomi že imeli priložnost meriti hitrost nevtrinov v veliko večjem merilu, a ta ni prebila svetlobnega zidu. Japonski eksperiment Kamiokande II. je meril  hitrost nevtrinov ob supernovi, poimenovani 1987A, pa so se v njem tako imenovani delci duhci vedli v okvirih teorije relativnosti in niso prehiteli svetlobe. Zato pa je že leta 2007 laboratorij Fermilab v ameriški Minnesoti dobil podobne rezultate, a so takrat odstopanje pripisali nenatančnim meritvam. Potrebna bodo še nadaljnja raziskovanja, veliko preverjanj in ponovljeni poskusi, da bodo znanstveniki začeli resno premišljati o možnosti nadsvetlobne hitrosti. Če se pokaže za mogočo, bo to največja revolucija v fiziki.

Bomo potovali v preteklost?

Več v Jani št.49, 6.12.2011