Človeško telo poznamo do zadnjega delčka, v ozadju njegovih funkcij pa se prav zaradi naštetega včasih skrivajo tudi presenetljive zgodbe. Ker je naš organizem tako kompleksna zadeva, si strokovnjaki zaradi njega še danes belijo glave in marsikateri fenomeni še danes ostajajo nepojasnjeni.
Kurja polt
Krivec za kurjo polt je stresni hormon adrenalin, ki se sprosti, ko nas je strah ali nas zebe. Kurjo polt lahko dobimo tudi ob poslušanju glasbe, ali ko nas skomina. To se zgodi, ko se adrenalin sprosti v krvni obtok in se drobne mišice, ki premikajo dlake, zaradi tega aktivirajo. Fenomen izvira iz časov, ko je bil človek še veliko bolj kosmato bitje in je s svojimi pokončnimi dlakami želel prestrašiti sovražnika.
Zardevanje
Zakaj eni ljudje zardevajo, drugi pa ne? Na neki način zardevamo vsi, le da je pri nekaterih to vidno, pri drugih pa ne, saj imajo žile bliže koži ali pa je ta občutljivejša. Ko smo v zadregi, se v krvni obtok sprošča adrenalin, ki pospeši dihanje in srčni utrip, tako pa v naša lica pride več krvi, žile se razširijo, in to povzroči vsem znano rdečico.
Zvonjenje v ušesih
Razlog, da nam po glasnem koncertu zvoni, šumi oz. piska v ušesih, so poškodovane dlačice, ki se ob potovanju različnih zvokov skozi uho različno gibljejo. V tem primeru pošljejo zaradi poškodbe v možgane napačne signale, ki jih ti prevedejo v zvonjenje.
Nalezljivo zehanje
Zehati začnemo že v maternici. Zakaj začnemo zehati, takoj ko vidimo koga, ki zeha? Znanstveniki odgovora na to vprašanje še ne poznajo, dojemljivost za zehanje pa naj bi bil znak visoke stopnje socialne empatije, psihološke sposobnosti zaznavanja čustev drugih in večje sposobnosti izražanja čustev. Zehanje ni nujno znak utrujenosti in zdolgočasenosti – zehali naj bi tudi, ker moramo stalno hladiti svoje možgane. Je torej neke vrste prezračevalni sistem, ki nam v različnih situacijah pomaga ohraniti zbranost. Ena od teorij, zakaj je zehanje nalezljivo, pravi, da so imeli lovci v pradavnini poseben ritual, ko so zehali v skupini, da bi drug drugega opozorili, da morajo ostati budni in osredotočeni na dogajanje, oziroma so tako usklajevali urnike. Ko je nekdo zazehal na straži, je ostalim sporočil, da je zaspan, in takrat je bil čas za menjavo straže. Druga teorija pravi, da naj bi šlo za nezavedno komunikacijo, ki jo lahko primerjamo z istočasnim vzletom ptic.
Gibanje rok in nog med spanjem je nekaj običajnega. Ko zaspimo, se začnejo mišice sproščati in možgani to sproščanje včasih razumejo, kot da padamo. S premikom želi telo vzpostaviti ravnotežje in preprečiti, da bi omahnili v smrt.
Žgečkanje
Zakaj sami sebe ne morete požgečkati? Ker središče v možganih, ki je zadolženo za naše gibe, razlikuje med pričakovanimi in nepričakovanimi občutki. Ker možgani prepoznajo namere rok, sporočijo telesu, naj se ne odzove na te dražljaje.
Jok
Solze so namenjene vlaženju oči, znanstveniki pa menijo, da smo ljudje edina bitja, ki jokajo zaradi čustev. Glede na njihovo vlogo ločimo bazalne, ki so v očeh ves čas ter nam vlažijo in ščitijo oči, refleksne, ki oči zaščitijo pred dražečimi snovmi in pojavi (veter, čebula ipd.), in čustvene, ki nastanejo npr. ob čustvenem prizoru. Čustvene solze naj bi vsebovale več beljakovin kot druga dva tipa in služijo izražanju čustev. Tako ljudje lažje razberejo naša občutja, solze pa tudi pomagajo ustvarjati pristnejše odnose. V človeških solzah naj bi bil kemični signal in eden od njegovih učinkov je tudi zmanjšanje spolne vzburjenosti.
