SPALNI HORMON

Ko greste ponoči na stranišče, ne prižgite luči

Mojca Kopriva
20. 3. 2022, 21.01
Posodobljeno: 24. 3. 2022, 12.04
Deli članek:

Tudi vi zvečer ne morete zaspati, se ponoči večkrat zbudite in nato težko znova zaspite? Preverite, katera so naravna uspavala, ki vam lahko pomagajo do zasluženega mirnega spanca.

Dreamstime
Pogosto je proizvodnja melatonina motena pri ljudeh, ki delajo nočne izmene. To namreč (enako kot potovanje z letalom čez več časovnih pasov) zmede našo notranjo uro.

Najboljši pomočnik je hormon melatonin, a tvorbo tega lahko hitro zmotimo – če smo čez dan premalo izpostavljeni sončni svetlobi ali če ponoči ne spimo v dovolj temnem prostoru. Zato poskrbite, da boste ponoči spali v popolni temi, če greste ponoči na stranišče, pa ne prižigajte luči, saj je velikokrat že to dovolj, da potem ne moremo več zaspati. Melatonin lahko telesu sicer dodajate v obliki kreme ali tablet, ki ne povzročajo odvisnosti in niso toksične, če jih uporabljate v predpisanem odmerku. Melatonin se sicer že nekaj časa uporablja tudi pri nespečnosti zaradi časovnih sprememb pri daljših letalskih poletih.

L-triptofan

Človeško telo dragoceni melatonin izdeluje iz aminokisline L-triptofana. Po dvajsetem letu se njegova proizvodnja upočasni, po petdesetem letu pa telo izdela le še tretjino količine melatonina iz mladosti. Zato nekaj ur pred spanjem pojejte visokoproteinski prigrizek ali si privoščite kozarec riževega mleka s stlačeno banano in koščki presne čokolade ali proseno kašo, skuhano v ovsenem mleku, s sesekljanimi lešniki in datlji. Vse navedene sestavine namreč vsebujejo veliko L-triptofana, ki se bo pretvoril v spalni hormon melatonin in vam tako pomagal (za)spati. Aminokislina L-triptofan spodbuja tudi nastajanje serotonina – hormona sreče, ki bo umiril vaše misli in dodatno pripomogel k dobremu spancu. Med živili, ki vsebujejo veliko L-triptofana, so še alge spirulina, brokoli, špinača in vodna kreša.

Hrana, bogata z melatoninom

Telesu lahko melatonin zagotovite tudi s hrano. Melatonin je sicer prisoten v vseh organizmih prehranske verige – od primitivnih enoceličarjev do rastlin in mesa sesalcev. Največ ga je v belem vratiču in šentjanževki, sicer ga je v rjavem rižu, ovsenih kosmičih in koruzi do 0,5 miligrama na kilogram, pol toliko pa v paradižniku in bananah. Manjše količine ga vsebujejo tudi mandlji, sončnična semena, gorčica, češnje, grozdje in čebula. 

dreamstime
žita