Novice Svet24

Revija Jana

Babico so z zadnjim upanjem odpeljali v zdravstveni center Nathana Pritkina, enega prvih medicinskih raziskovalcev življenjskega sloga, ki je zaslovel, ko mu je uspelo doseči izboljšanje pri na smrt bolnih srčnih bolnikih. Prisegal je na rastlinsko prehrano in postopno uvajanje telesne vadbe. »Mojo babico so noter pripeljali na invalidskem vozičku, ven je peš odšla sama. Tega ne bom nikoli pozabil. Po treh tednih ne samo, da je vstala z vozička, ampak je tudi prehodila po petnajst kilometrov na dan in živela še 31 let,« pravi dr. Michael Greger in opomni, da se je to zgodilo v časih, ko medicinska znanost ni niti pomislila, da je mogoče izboljšati stanje pri srčni bolezni. Z zdravili in operacijami so poskušali upočasniti njeno napredovanje in ublažiti simptome, to pa je bilo tudi vse. »Zdaj vemo, da se začne naše telo samo zdraviti takoj, ko nehamo uživati hrano, ki maši arterije, in v mnogih primerih se arterije potem odmašijo brez zdravil ali operativnih posegov.« To, pravi, je znanstveno dokazano, a kaj ko ima samo četrtina medicinskih fakultet v učnem programu predavanja o prehrani.

Zakaj nihče ne oglašuje brokolija

Razlog je sila preprost, pravi. Ker od tega nihče ne more zares obogateti. »Najbrž nikoli tudi ne boste videli oglasa za sladki krompir in iz enakega razloga odkritja o tem, kako močno hrana vpliva na vaše zdravje in dolgoživost.« A dejstva so jasna: leta 1900 so bili glavni trije ubijalci infekcijske bolezni: pljučnica, tuberkuloza in bolezni z drisko. Zdaj so ubijalci večinoma bolezni zaradi življenjskega sloga: srčna bolezen, rak in kronična obstruktivna pljučna bolezen. »Je to preprosto zato, ker so nam antibiotiki omogočili, da živimo dovolj dolgo, da zbolimo za degenerativnimi boleznimi? Ne. Pojav epidemije teh kroničnih bolezni je spremljala dramatična sprememba prehranskih vzorcev. To najbolje ponazorijo stopnje bolezni med ljudmi v svetu v razvoju v zadnjih nekaj desetletjih, ko so naglo prevzeli zahodne prehranjevalne navade. Kitajska je verjetno najbolje preučevan primer. Tam je opuščanje tradicionalne, na rastlinah temelječe prehrane spremljal strm vzpon kroničnih bolezni, povezanih s prehrano, kot so sladkorna, srčno-žilne bolezni in rak.«

Problematično hrano že poznamo

Meso, mlečni izdelki, rafinirana olja, sladkor in gazirane pijače, našteva Greger. Premalo pa se morda zavedamo, da imajo lahko tudi vegetarijanci visoko stopnjo kroničnih bolezni, če uživajo veliko predelanih živil. V Indiji, na primer, so se ravni diabetesa, srčne bolezni, debelosti in možganske kapi znatno povišale kljub temu, da se poraba mesa na prebivalca ni drastično povečala. »Za to je krivo zmanjšanje polnovredne rastlinske hrane, vključno z odmikom od rjavega riža k belemu in prevzemanjem drugih rafiniranih ogljikovih hidratov, pakiranih prigrizkov in izdelkov hitre prehrane namesto tradicionalnih osnovnih indijskih stročnic, kot je leča, sadja, polnozrnatih žit, oreškov in semen.« Zdrava prehrana lahko reši marsikaj, celo prepreči, da bi se aktivirali geni, ki povzročajo najpogostejše sodobne bolezni, je prepričan dr. Greger.

Neverjetne moči hrane

Naslednje trditve so nas še posebej presenetile, a avtor knjige zagotavlja, da za njimi stoji znanost: »Tri ure po zaužitju skodelice brstičev brokolija se encim, ki ga raki uporabljajo, da jim pomaga utišati našo obrambo, v vašem krvnem obtoku zatre v enaki ali večji meri kot pri kemoterapiji, posebej zasnovani v ta namen. Le da je brokoli brez toksičnih stranskih učinkov.« Seveda ta podatek ne pomeni, naj ljudje nehajo hoditi na kemoterapije, je pa pokazatelj, kakšne neverjetne moči se lahko skrivajo v hrani. Toliko bolje bo, če jo začnemo uživati, preden se znajdemo v težkem zdravstvenem stanju. Znanost, po drugi strani, ni nujno tako zelo naklonjena uživanju ribjega olja zaradi maščobnih kislin omega 3. Nekatere novejše študije naj bi nakazovale, da uživanje ribjega olja nima učinka na preprečevanje srčno-žilnih bolezni. Je pa na tem področju zraslo veliko zaslužkarstvo, zato se po njegovem to prepričanje uspešno ohranja.

 »Naše telo se začne samo zdraviti takoj, ko nehamo uživati hrano, ki maši arterije, in v mnogih primerih se arterije potem odmašijo brez zdravil ali operativnih posegov.«

Srčna bolezen je ozdravljiva

Tudi to je stavek, za katerim stoji ameriški zdravnik. Takole pravi: »Nikoli ni prezgodaj, da se začnemo zdravo prehranjevati, toda ali je kdaj lahko prepozno? Pionirji medicine življenjskega sloga, kot so Nathan Pritkin, Dean Ornish in Caldwell Esselsyn mlajši, so sprejeli bolnike z napredovano srčno boleznijo in jih dali na takšno dieto na rastlinski osnovi, kakršno uživajo v Aziji in Afriki, kjer ne trpijo zaradi srčne bolezni. Upali so, da bo dovolj zdrava prehrana preprečila napredovanje bolezni. Toda namesto tega se je zgodilo nekaj čudežnega. Srčna bolezen njihovih bolnikov je začela pojemati. Šlo jim je na bolje. Takoj, ko so nehali uživati hrano, ki maši arterije, je lahko njihovo telo začelo raztapljati nekaj plaka, ki se je nakopičil. Arterije so se odprle brez zdravil ali operacije, v nekaterih primerih celo pri bolnikih s trižilno koronarno boleznijo. To kaže, da se je njihovo telo že ves čas trudilo ozdraveti, a mu niso dali možnosti.« Razkril vam bom najbolj varovano skrivnost v medicini, nadaljuje: »Ob pravih pogojih se telo samo zdravi. Če se z nogo res močno udarite ob kavno mizico, bo vaša golen postala rdeča, otekla in boleča. Toda če jo pustite pri miru in dovolite, da telo opravi svojo čarovnijo, se bo sama zacelila. Toda kaj pa, če z nogo brcate v mizo vsak dan trikrat – recimo za zajtrk, kosilo in večerjo? Nikoli se ne bo zacelila. Lahko bi šli k zdravniku in potožili, da vas boli. Ni problema, bi rekel in vzel recept, da vam predpiše sredstvo proti bolečinam. Šli bi domov, se še vedno trikrat na dan butnili ob mizo, toda zaradi protibolečinskih tablet bi se počutili veliko bolje. Hvala bogu za moderno medicino! To se zgodi, kadar ljudje jemljejo nitroglicerin proti bolečinam v prsih. Zdravilo lahko prinese ogromno olajšanje, vendar ne zdravi vzroka bolečin. Vaše telo želi obnoviti zdravje, če mu to dovolite. Če pa ga kar naprej po trikrat na dan ranite, vsakič prekinete proces celjenja. Tako kot si z vsakim cigaretnim dimom na novo ranite pljuča, lahko z vsakim ugrizom ranite svoje arterije. Lahko se odločite, da boste zmerni, in se udarite z manjšim kladivom, toda zakaj bi se sploh tolkli? Lahko se odločite, da si boste nehali povzročati poškodbe, opustite stare navade in pustite telesu, da vas z naravnim procesom celjenja pripelje nazaj do zdravja.«

Brazilski oreški za nadzor holesterola?

Odlomek iz knjige Kako ozdravimo s hrano: »Lahko ena sama enota brazilskih oreškov zmanjša raven vašega holesterola hitreje kot statinska zdravila in jo ohranja nizko še en mesec po tem enem samem obroku? To je bilo eno najbolj norih odkritij, kar sem jih kdaj videl. Raziskovalci iz – od kod drugod pa – Brazilije so dali desetim moškim in ženskam en sam obrok, ta je vseboval od enega do osem brazilskih oreškov. Presenetljivo je v primerjavi z nadzorno skupino, ki ni pojedla nobenega oreška, eno samo zaužitje štirih brazilskih oreškov skoraj takoj izboljšalo raven holesterola. Raven slabega holesterola LDL je bila samo devet ur po zaužitju nižja za ogromnih 20 točk. Celo zdravila ne učinkujejo niti približno tako hitro. Tu pa je najbolj nor del. Raziskovalci so se vrnili in sodelujočim v študiji izmerili holesterol trideset dni po tem. Celo en mesec po zaužitju enega samega obroka brazilskih oreškov je ostala njihova raven holesterola nizka. Kadar v medicinski literaturi izide študija, ki kaže predobre rezultate, da bi lahko bili resnični, kot v tem primeru, zdravniki počakajo, da vidijo rezultate ponovljene študije, preden spremenijo svojo klinično prakso in začnejo bolnikom priporočati nekaj novega, še zlasti če je študija opravljena samo na desetih osebah. Toda če je poseg poceni, preprost, neškodljiv in zdrav – govorimo o samo štirih brazilskih oreških na mesec, potem je razumna odločitev, da to počnete, dokler se ne dokaže nasprotno. Toda več ni bolje. Brazilski oreški vsebujejo tako veliko minerala selena, da bi lahko presegli njegovo dopustno dnevno mejo, če bi vsak dan pojedli štiri. Ni pa vam treba skrbeti, če pojeste samo štiri brazilske oreške na mesec.«

Ves ohrovt na tem svetu vam ne bo pomagal, če kadite

»Raziskovalci so ugotovili, da lahko ohrovt pomaga nadzorovati raven holesterola. Izbrali so trideset moških z visokim holesterolom in jim tri mesece dajali od 120 do 150 mililitrov ohrovtovega soka na dan. To je tako, kot če bi pojedli 13 kilogramov ohrovta, oziroma količina, ki jo povprečen Američan zaužije približno v sto letih. Kaj se je zgodilo? So postali zeleni? Ne. Ohrovt jim je znatno znižal slabi (LDL) holesterol in spodbudil dobrega (HDL holesterol) za toliko, kot če bi pretekli petsto kilometrov. Na koncu študije se je pri večini sodelujočih zvišala antioksidacijska dejavnost v krvi. Toda presenetljivo, pri manjšini se ni spremenila. Ti so bili kadilci. Prosti radikali, ki jih ustvarijo cigarete, so telo osiromašili za antioksidante. Če vaša kadilska navada izniči antioksidacijske učinke osemsto skodelic ohrovta, veste, da je čas, da nehate.«

Kurkuma blokira karcinogene

»Indijska začimba kurkuma, ki daje kariju v prahu značilno zlato barvo, lahko pomaga preprečiti nekaj poškodb DNK, ki jih povzroča kajenje. Od leta 1987 je ameriški Nacionalni inštitut za boj proti raku testiral več kot tisoč različnih sestavin, ali učinkujejo kemopreventivno (proti raku). Samo nekaj deset jih je prišlo do kliničnih preizkusov in med najobetavnejšimi je kurkumin, svetlo rumen pigment v kurkumi, ki lahko morda prepreči ali ustavi rast rakavih celic. Seveda kurkuma ne more povsem ublažiti učinkov kajenja. Toda kadilci, ki vključujejo kurkumo v redno prehrano, lahko morda zmanjšajo nekaj škode.«