Jetrna ciroza je posledica različnih dejavnikov, denimo virusne okužbe ali čezmernega uživanja alkohola. Okvara jeter je nepopravljiva in okrni njihovo delovanje. Nekateri bolniki z napredovano jetrno cirozo vrsto let nimajo težav, sčasoma pa nastanejo zapleti, na primer jetrna odpoved ali rak. V razvitih državah je jetrna ciroza za boleznijo venčnih žil in malignimi obolenji tretji najpogostejši vzrok smrti pri osebah, starih med 45 in 65 let. V Sloveniji naj bi ciroza letno povzročila 39 smrti na 100 tisoč prebivalcev. Omeniti velja, da je ciroza pri moških precej pogostejša.

Kaj povzroča cirozo?

Poznamo različne vzroke ciroze. Največkrat je posledica virusnega hepatitisa, predvsem hepatitisa B in C. V razvitih državah jo najpogosteje povzroča pretirano uživanje alkohola. Razvije se lahko tudi pri sklerozirajočem holangitisu, vnetju znotraj jetrnih žolčevodov. Vzroka za to stanje ne poznamo, lahko pa se pojavi ob vnetnih črevesnih boleznih, kot sta denimo ulcerozni kolitis in crohnova bolezen. Ciroza je včasih posledica zapore žolčnih vodov zaradi žolčnih kamnov, pojavi se lahko tako tudi po operaciji žolčevodov.

Kakšni so simptomi?

Ciroza pogosto ne povzroča težav in jo običajno odkrijemo povsem naključno. Sčasoma pa se pojavijo simptomi, kot so izguba apetita in hujšanje, slabost ter rumeno obarvanje kože in očesnih veznic. Bolezen vodi v razvoj nevarnih zapletov. Povzroča lahko visok krvni tlak v venah požiralnika, zaradi česar te nabreknejo in zlahka zakrvavijo. Zaradi okrnjene presnove maščob in nekaterih vitaminov so bolniki z jetrno cirozo večkrat podhranjeni. Ciroza sčasoma vodi v razvoj rakavih sprememb ali odpoved jeter. Simptomi odpovedi vključujejo otekanje trebuha zaradi kopičenja tekočine v trebušni votlini in razširjenje podkožne žilice, ki jim pravimo pajkasti nevusi. Zaradi okrnjenega delovanja jetra tvorijo manj faktorjev strjevanja krvi, posledično pride do povečane nagnjenosti h krvavitvam in nastajanju modric.