Pogovor z dr. Urošom Ahčanom

Roka kaže naš odnos do življenja

Žana Kapetanović / Revija Zarja Jana
16. 10. 2021, 13.40
Posodobljeno: 16. 10. 2021, 13.41
Deli članek:

Filozof Immanuel Kant je roko že davno opredelil kot vidni del možganov. Zato je presenetljivo, da se negi rok ne posvečamo bolj. Roka je mnogo več kot zgolj človekova okončina, ki se uporablja za prijemanje in delo.

Profimedia
Fotografija je simbolična

Jaka Koren
»Lepotna industrija je vse bolj podobna avtomobilski. Vsi avtomobili postajajo podobnih oblik, imajo enako izpušno cev, celo palete barvnih odtenkov so pri različnih znamkah enake.«

Roka je pravzaprav naša identiteta. O tem in še marsičem drugem smo se pogovarjali s profesorjem dr. Urošem Ahčanom, specialistom plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije ter ustanoviteljem klinike Juventina. V času pandemije je s pomočjo drugih slovenskih strokovnjakov namreč razvil linijo krem in serumov za nego rok. Najprej za lastno uporabo, nato pa jo je ponudil tudi širši javnosti. Seveda nas je zanimalo kaj več ...

Se naš izjemni specialist kirurgije po novem ukvarja s kozmetiko ali kako? Hitro je vse jasno. Pričakujemo namreč roke, kakršne imajo pianisti ...»Moje roke so dnevno izpostavljene stalnemu umivanju, ščetkanju in razkuževanju. Vsak dan zamenjam tudi po sto parov rokavic ali pa imam večino dneva na rokah kirurške rokavice. Roke si na vsakem koraku razkužujem in milim z različnimi sredstvi, ki so pogosto zelo agresivna in le redko prijazna do kože. Zato sem imel pogosto težave s kožo na rokah. Dlani so bile suhe, koža poškodovana, srbeča in celo boleča. V kombinaciji z rokavicami in smukcem sem imel tudi kontaktni dermatitis, zato sem s pomočjo slovenskih strokovnjakov razvil linijo krem in serumov za nego rok za lastno uporabo in jo nato v času pandemije, ko so vsi ljudje – podobno kot zdravstveni delavci – izpostavljeni pogostemu umivanju in razkuževanju rok, ponudil tudi širši javnosti.«

Le na roke pozabljamo

Seveda pa to ni bil edini razlog. »Zavedati se moramo, da je telo eno samo, od rojstva do smrti, da ga moramo negovati z zdravo prehrano, športom pa tudi ustrezno nego in sprostitvijo. Roka zajema največji del površine možganske skorje in kljub sodobnim tehnološkim dosežkom s svojimi sposobnostmi presega zmožnosti najmodernejše tehnologije umetne inteligence in robotov, in to ne zgolj v gibalnem smislu, temveč tudi pri zaznavi in prenosu informacij iz zunanjega sveta. Bolj ko je dovršena inteligenca človeka, bolj kreativno in sofisticirano je delovanje roke, ki je v povezavi z možgani unikum sveta – filozof Kant je roko že zdavnaj opredelil kot vidni del možganov. Zato je presenetljivo, da negi rok ne posvečamo več pozornosti, in to tako v smislu zaščite kot nege in preventivnih ukrepov proti staranju. Vsak delček kože na obrazu ima svojo kremo, na roke, ki so še bolj izpostavljene, pa pozabljamo.«

Hrbtišče rok izdaja starost

In ne le to, roke to tudi pokažejo, pravzaprav o nas skrajno izdajalsko marsikaj povedo. »Roka je mnogo več kot zgolj človekova okončina, ki se jo uporablja za prijemanje in delo. Roke nam ne omogočajo zgolj preživetja, temveč tudi komunikacijo, izražanje čustev in ustvarjanje umetnin, ki zaznamujejo čas. Zaradi rok se razlikujemo od drugih živih bitij. Roka je naša identiteta. Negovane roke in urejeni nohti pa so odraz posameznikovega odnosa do življenja, higienskih navad in estetike. Hrbtišče rok izdaja starost posameznika in pomembno prispeva k lepemu in urejenemu videzu. Za zdravje rok skrbimo z ustrezno higieno, zaščitnimi sredstvi in mazili. Umivanje rok je izredno pomembno za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni. S pravilnim umivanjem odstranimo umazanijo in mikroorganizme ter poskrbimo za lastno zdravje in zdravje drugih. Pogosto umivanje in razkuževanje rok, klimatski učinki ter delo z različnimi dražečimi snovmi pa poškodujejo kožo, kar zahteva ustrezno nego s kozmetiko, ki kožo nahrani in navlaži.«

Slovensko znanje, domači proizvajalci

Cela linija izdelkov za nego kože rok je nastala s pomočjo slovenskih strokovnjakov, magistrov farmacije dr. Damjana Janeša in Nine Poljšak, ob sodelovanju domačih proizvajalcev z dolgoletno tradicijo. »Gre za sodobne in koži prijazne izdelke, v katerih so združene preverjene in kakovostne sestavine, recepture, ki upoštevajo anatomske in fiziološke lastnosti kože, in kozmetično aktivne sestavine v visokih koncentracijah. Izdelki ne vsebujejo silikonov, mikroplastike in alergenih dišav. Kozmetika je v celoti razvita in izdelana v Sloveniji.«

Nikoli ni prepozno

Kaj pa za lepše roke lahko stori lepotna kirurgija? »Pri estetskih posegih na rokah lahko ponudimo kombinacijo različnih tehnik, pri čemer moramo ob izboljšanju videza zagotoviti tudi popolno funkcionalnost. Bistveni sta preventiva in redna uporaba mazil in serumov, ki poskrbijo za kakovost kože, ki se po zgradbi na hrbtni strani razlikuje od kože dlani. Za ta namen imamo na voljo več tehnik odstranitve hiperpigmentacij in sprememb na površini kože. Lahko uporabimo različno agresivne laserje. Z uporabo sodobne radiofrekvence pa lahko vplivamo tudi na globlje strukture kože ter nastanek novega kolagena in elastičnih vlaken. Obliko in opaznost zvijuganih podkožnih ven in kit iztegovalk lahko zakrijemo s polnili, ki imajo tudi biostimulativen učinek, ali pa lastnim maščevjem. Običajno je treba glede na stopnjo starostnih sprememb te ukrepe ponavljati, zlasti če z njimi začnemo prepozno.« 

Medmrežje nam vsiljuje lepotne ideale

Energični starostniki, ostarela telesa
Starejši ljudje ne dovolijo več, da jih določa njihova kronološka starost. Toda to ne pomeni, da so naša telesa imuna proti posledicam starosti. »Staranje je normalen življenjski proces in sam namesto ‘anti-aging’ medicine raje uporabljam izraz kakovostno staranje, kjer so v ospredju zdrav način življenja in razmišljanja, kakovostno bivanje ter življenje različnih vlog. Večina starostnikov je danes zelo aktivnih. Potujejo, se ukvarjajo s športom in hodijo na prireditve, zato jih moti neskladje med življenjsko energijo, ki jo ohranjajo, in zunanjim videzom ter si želijo spremembe in popravke, ki pa morajo biti dobro izbrani in skrbno pretehtani z več zornih kotov. Zaradi vsega tega morata biti v ospredju preventiva in zdrav način življenja.«

Kdo določa lepotne ideale, s katerimi v sodobni družbi vrednotimo videz posameznikov?  »Nekdaj so to počeli umetniki, danes pa spletni vplivneži idealizirajo posamezne dele telesa. Govorijo o popolni zadnjici, dojkah, očeh, nosu, ustnicah in ob tem pogosto pozabijo na pomen urejenih rok in zdrave kože. Lepota ni enoten znanstveni pojem, ki bi ga lahko izmerili ali točno določili. Zato za univerzalen, poenoten pogled pogosto sledimo filmski in modni industriji, ki imata natančno določena merila, ki jih mora izpolnjevati model za roke. Modni agenti pri ženskah iščejo dolge, vitke dlani in prste ter gladko, neporaščeno kožo brez gubic, izstopajočih pigmentacij in por, dlani, ki izžarevajo nežnost, skrb in sočutje. Po drugi strani pa velike, močne moške roke izražajo suverenost, varnost in samozavest. Ne glede na spol pa k lepoti rok najbolj prispevajo zdrava, negovana koža in urejeni, zdravi nohti.«

Bistvo je očem skrito

Seveda se vsi strinjamo, da je urejena in lepa zunanjost pomembna, a je to zgolj ena razsežnost. »Človeška bitja so unikatne umetnine. A ne le po zunanjosti. Smo mnogo več. Pomembni so govorica telesa, hoja, izražanje, nasmeh – kot nekakšen okvir. Bistvo pa je očem skrito, to so razmišljanje, sočutje, pozitivna energija, pripravljenost podati roko v pravem trenutku. Sodobna medicina in lepotna kirurgija oziroma lepotna industrija lahko bolj ali manj poenotita videz, preoblikujeta usta, poudarita ličnice, povečata ali preoblikujeta dojke. A če ni sprememb tudi v drugih razsežnostih, smo spremenili zgolj okvir. Lepotna industrija je vse bolj podobna avtomobilski. Vsi avtomobili postajajo podobnih oblik, imajo enako izpušno cev, celo palete barvnih odtenkov so pri različnih znamkah enake. To omejuje pestrost oblik in 'karakterjev'. Sam nikoli ne želim posameznikov spreminjati v podobne klone po navodilih industrije in nekaj hitrih izobraževanjih ali delavnicah. Pač pa želim s subtilnimi spremembami povrniti in dodati samozavest ter življenjsko energijo. To je moj končni cilj.«

Življenje v času korone

Kako ga vidi in živi zdravnik? Kaj se lahko naučimo iz obdobja pandemije?  »Življenje ni ples v maskah. So vzponi in padci. Potrpežljivost, razum in dobronamernost lahko to težko prehodno obdobje spremenijo v izkušnjo in modrost, ki jo bomo uporabili v prihodnosti. In če se ozremo naokoli, lahko zelo hitro ugotovimo, da nam je – v primerjavi s številnimi ljudmi po svetu – kljub pandemiji lepo in lahko uživamo v trenutkih sreče in veselja. V življenju štejejo vsaka minuta, ura, vsak dan, saj je življenje zgolj vsota trenutkov.«

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

zarja jana
naslovnica