Zaščita pred virusi

Odpornost v devetih točkah

Lara Jelen / Revija Zarja Jana
14. 11. 2020, 14.45
Posodobljeno: 14. 11. 2020, 14.50
Deli članek:

V teh čudnih časih je najpomembneje čuvati svoje zdravje. Kaj lahko storimo sami za zaščito pred virusi in bakterijami, smo vprašali več zdravnic, te pa so bile pri svojih odgovorih precej složne. Mimogrede so nam še povedale, kako skrbijo za svojo odpornost. Njihove nasvete smo strnili v devet točk.

Zarja Jana
Virusi so kot semena. Če so pogoji ugodni, se hitro bohotijo, če pa niste plodna tla zanje, obupajo nad vami.

Veriga preprostih dejanj

»Naravnost osupljivo je, kako se naš imunski sistem vsak trenutek in brez prestanka bojuje proti okužbam, ki prežijo na nas. Deluje samodejno in zanesljivo. Je kot čudovito uglašen orkester, v katerem vsak od množice članov odlično obvlada svojo vlogo in jo odigra, kot se šika. Naše raznovrstne obrambne celice znajo prepoznati in uničiti številne škodljive mikroorganizme. Med vsemi temi obrambnimi črtami ves čas poteka ubrana in izjemno kompleksna komunikacija z jasnim ciljem: onesposobiti in uničiti vsiljivce ter nas ohraniti čile in zdrave. Kako lahko imunskemu sistemu pomagamo, da bo učinkovito opravljal svoje delo? V osnovi gre za verigo preprostih reči, na katere pa ob hitrem ritmu življenja včasih pozabimo,« je za začetek povedala Barbara Mazej Poredoš, dr. med., spec. druž. med., iz ZD Ljubljana Vič-Rudnik.

1.      Več domačih jabolk, česna in kurkume, manj sladkorja in belega kruha

Ste med tistimi, ki vsako jutro jedo enak zajtrk, zvečer pa se pred televizorjem ne morejo upreti kupljenim sladkarijam? Morda je čas, da to rutino nekoliko prevetrite. »Uravnotežena, raznovrstna prehrana, ki energijsko in beljakovinsko zadovolji potrebe našega organizma, ter uživanje dovolj zelenjave in sadja, ki sta bogata z vitamini in minerali, je prvi pomemben člen, ki vodi do boljše odpornosti. Tako bo imelo naše telo dovolj goriva in kakovostnih surovin za optimalno delovanje in izdelovanje obrambnih celic ter protiteles,« je povedala dr. Mazej Poredoš. Z njo se je strinjala Živa Sladič, dr. med., specializantka družinske medicine, zaposlena v ZD Trebnje, in pristavila, naj poskusimo v svojo prehrano vključiti čim več sezonskih in lokalno pridelanih živil. Sama poskuša uživati čim več domačih jabolk in mandarin, kislega zelja in buč, iz katerih najraje pripravlja juhe. Nekaj izkušenj ima po drugi strani tudi s hrano, ki odpornost slabša. »Velikokrat uživamo sladkor, zaradi stresa, ki smo mu v trenutni situaciji bolj izpostavljeni. Sladkor učinkuje hitro, a kratko, dolgoročno pa uživanje prevelikih količin sladkorja vsakodnevno slabo vpliva na odpornost. Tudi beli kruh, najhitreje in najbolj dostopno živilo, ni najboljša izbira za zajtrk, saj nas nasiti le za krajši čas. Priporočam alternativo, ki jo sama uživam skoraj vsakodnevno: ovseni kosmiči, kuhani v mleku ali vodi (še bolj zdrava možnost), z dodatkom svežega sadja ali zgolj medu, ki je naravno sladilo.« Tatjana Trajkovska, zdravnica in akupunkturistka, se je pridružila z nasvetom, da zelenjavnim jedem dodajmo kurkumo, ingver in česen.

2.      Ujemimo mikrobe s tekočino

»Če bomo pili dovolj tekočine, bodo naše sluznice dobro hidrirane. Na sluz se bodo ujeli mikrobi in nato bodo 'odplaknjeni' iz telesa,« je pomembnost pitja razložila dr. Mazej Poredoš. Dr. Sladič pa priporočila, da spijemo vsaj od 2 do 2,5 litra tekočine na dan, v hladnejših dneh so to lahko topli napitki. Sama si najraje pripravi čaj z ingverjem in limono, za krepitev odpornosti pa vsako jutro spije še kozarec mlačne vode z naribanim ingverjem, limoninim sokom ter pol čajne žličke kurkume in ščepcem popra. Tudi Tatjana Trajkovska si rada pripravi podoben napitek, le da ingverju poleg limone doda žličko medu. »Lahko uživamo še aronijin sok (25–30 ml na dan), ki je izjemno bogat z antioksidanti in ima tudi sicer mnoge zdravilne učinke,« je svetovala.

3.      Gibanje za boljšo predihanost pljuč

Če želimo, da bodo naša pljuča v kar najboljši formi, se moramo redno gibati. »Gibanje v naravi, na svežem zraku, je najboljša možna izbira. Vsaj od 20 do 30 minut vsakodnevne aktivnosti, kot sta hitrejši sprehod ali tek, bo izboljšalo predihanost pljuč ter ohranilo njihovo kapaciteto,« je razložila Živa Sladič. »Fizična aktivnost, če z njo telesa ne obremenjujemo preveč, je zelo dobra preventiva proti okužbam. Med telesno aktivnostjo se namreč iz mišic sproščajo snovi, ki aktivirajo določene imunske celice,« pa dodala Barbara Mazej Poredoš. Redno gibanje nam bo poleg tega pomagalo zmanjšati stres, ki je še en negativni dejavnik za našo odpornost.

4.      Čim manj stresa

Tatjana Trajkovska je toplo priporočila redno izvajanje dihalnih vaj in tehnik sproščanja, ki naše telo sprostijo in okrepijo. »Naše telo je namreč najbolj vitalno in odporno, kadar smo sproščeni in umirjeni. Seveda nam stres pride manj do živega, tudi če se imamo radi in smo obdani z ljudmi, ki nas podpirajo, ljubijo ter spoštujejo.«

5.  Pred spanjem izklopite elektronske naprave

»Vsak človek potrebuje dovolj spanja, saj se telo med spanjem obnavlja,« je poudarila Barbara Mazej Poredoš. Da pa spanca ne bo samo dovolj, ampak bo tudi res dober, se po nasvetu Živa Sladič pred spanjem odklopimo od elektronskih naprav. »Pomembno je, da se pred počitkom umirimo. Svetloba, ki jo oddajajo elektronske naprave (računalnik, tablica, telefon), spodbujevalno vpliva na naše možgane, zaradi česar potem težje zaspimo ter posledično spimo slabše in manj.«

6.      Opustite cigarete

»Cigaretni dim med drugim ohromi celice migetalke, ki obdajajo dihalne poti kot preproga in jih s svojim delovanjem v normalnih pogojih neprestano čistijo,« je razložila dr. Mazej Poredoš. Je treba še kaj dodati?

7.      Vitamin C in vitamin D, naša zaveznika

V jesensko-zimskem času je dobro podpreti telo tudi s prehranskimi dodatki, je povedala Tatjana Trajkovska. »Vitamina C in D je sploh jeseni in pozimi dobro dodajati, saj ju večini od nas primanjkuje. Priporočljivo pa je, da pred začetkom nadomeščanja preverimo vsebnost vitamina D v krvi. Je namreč topen v maščobi in ga je lahko preveč, če z dodajanjem pretiravamo. Poleg njiju odpornost izboljšuje cink, občasno je dobro narediti tudi kuro s probiotiki, sploh če imamo prebavne težave, težave s kožo ali/in ponavljajočimi se infekcijami. Sama enkrat na leto, najraje spomladi, naredim štiritedensko razstrupljanje, s katerim si okrepim imunski sistem. 70–80 odstotkov imunskega sistema se namreč skriva ravno v našem črevesju.«

8.      Savnanje je lahko zelo koristno

Savna je odlična za krepitev imunskega sistema, je namignila dr. Trajkovska. V njej se bomo dodobra spotili, naš organizem pa bo tako iz telesa sposoben izločiti nakopičene toksine. Z dvigom telesne temperature v savni se dvigne tudi telesna odpornost.

9.  Starejši morajo svoji odpornosti nameniti dodatno pozornost

»Ko se staramo, se stara tudi naš imunski sistem (pojav imenujemo imunosenescenca). Če imamo kronične bolezni ali moramo jemati imunosupresive (zdravila, ki zmanjšujejo imunski odziv, npr. po presaditvah organov ali avtoimunskih boleznih), je tveganje za okužbe večje. Takrat se je pomembno izogibati krajem z veliko ljudmi, kjer je več možnosti za širjenje okužb. Imunski sistem ščitimo tudi tako, da ga, poenostavljeno rečeno, ne preobremenimo s prevelikim številom in raznovrstnostjo mikrobov naenkrat. Drugače povedano: higiena rok, upoštevanje medsebojne razdalje oziroma socialnega distanciranja, po potrebi obrazna maska, pogosto zračenje in čiščenje prostorov ter napotek, da v primeru bolezni ostanemo doma, še vedno ostajajo temelji preprečevanja širjenja okužb,« je zaključila dr. Mazej Poredoš.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

Zarja Jana
naslovnica