Znanstveniki iz univerzitetnega kliničnega centra v Rotterdamu so ugotovili, da je tveganje za bolezen, ki se imenuje nealkoholna zamaščenost jeter, pri ljudeh, ki uživajo preveč mesa, večje. Gre torej za zamaščenost jeter, ki ni posledica čezmernega uživanja alkohola. Kot prav tako razkriva ime, gre tudi za čezmerno nalaganje maščob v jetrnih celicah, ki zaradi tega ne morejo več delovati optimalno. Nealkoholno zamaščenost jeter so povezali predvsem s čezmerno težo in določenimi prehranskimi navadami.

Čezmerno uživanje mesa

Tudi na slovenskem Nacionalnem inštitutu za javno zdravje poudarjajo, da lahko meso in predvsem mesni izdelki vsebujejo tudi velik delež skupnih in nasičenih maščob. Veliko študij namreč čezmerno uživanje mesa in mesnih izdelkov povezuje s povišanim celokupnim vnosom maščob in še zlasti z neželenimi nasičenimi maščobnimi kislinami. Zaradi večje vsebnosti maščob imajo mesni izdelki v povprečju tudi višjo energijsko vrednost. Vsebujejo pa lahko veliko dodane soli in aditivov. Pri tveganju za zdravje so pomembne tudi količine, saj se verjetnost za razvoj raka povečuje z zaužito količino.

Koliko mesa je dovolj?

Pestra mešana prehrana vključuje tudi meso v zmernih količinah, saj je meso pomemben vir beljakovin visoke biološke vrednosti. Meso v prehrani človeka, še posebno v obdobju rasti in razvoja, zanesljivo zagotavlja zadosten vnos cinka, železa, vitamina B12 ter vseh esencialnih aminokislin in maščobnih kislin. Nacionalna priporočila o zdravem prehranjevanju priporočajo, da rdeče meso vključimo v jedilnik največ dvakrat do trikrat na teden, belo meso (perutninsko meso) do trikrat na teden, ribe pa vsaj enkrat do dvakrat na teden. Sicer pa vas bo telo kaj kmalu samo opozorilo na to, da uživate preveč mesa. Znaki, ki se po navadi pojavijo, so dehidracija, utrujenost, napenjanje, povišan srčni utrip, slabost, zaprtost ali driska in slab zadah.