Ribe so pomemben del uravnotežene prehrane, a jih Slovenci zaužijemo premalo. Le četrtina nas uživa ribe vsak teden, a bolj kot sveže ribe so predvsem pri mladih in moških priljubljene ribje konzerve ter paštete (42 odstotkov Slovencev te uživa enkrat do trikrat na mesec). Ker je tunina v oljčnem olju priljubljena izbira potrošnikov, so na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) preverili kakovost tunine v konzervi, prav tako pa kakovost olja.

Vrednosti nevarnih kovin v mejah normale 

Za kilogram tunine so odšteli od malo manj kot devet pa vse do 27 evrov. A rezultati testa kažejo, da pri izbiri tunine cena ni najboljši pokazatelj kakovosti. Drži, da se je najslabše odrezal vzorec, ki je med cenejšimi, a za zmagovalno tunino boste odšteli manj od povprečja. Obetavni so rezultati glede vsebnosti kadmija in kositra, teh namreč niso zaznali v nobenem vzorcu, je pa polovica vzorcev vsebovala merljivo količino živega srebra, a kljub vsemu nobena od vrednosti ni presegla dovoljene meje 1 mg/kg, ki jo določa zakonodaja.  

Katero ribo jemo?

Kakovost konzervirane ribe je očem potrošnika skrita, pogosto potrošnik niti ne izve, katera vrsta tune je v konzervi. Na ZPS pa so v okviru testa z analizo DNK preverjali, katera vrsta ribe je v konzervi in ali ustreza navedbi na embalaži (če ta navedba obstaja). Pri treh vzorcih vrste niso mogli določiti, rezultati analize pri ostalih vzorcih pa so pokazali, da je konzervirana riba skladna z navedbo na embalaži. V šestih vzorcih je bilo meso črtastega tuna, v treh pa rumenoplavuti tun. Slednji je zaradi senzoričnih lastnosti kulinarično bolj cenjen, vendar je na končno oceno bolj kot vrsta tune vplivala svežina uporabljene ribe v izdelku. Z izjemo enega vzorca od dvanajstih testiranih so se v tem delu testa preostali vzorci dobro odrezali.