Te informacije nam povedo, kaj smo podedovali, kako živimo, kaj jemo in kakšne spremembe se dogajajo v našem telesu. Pokažejo vnetja, neravnovesja, alergije, pomanjkanje in presežke. Eksplozija tehnološkega napredka in z njim medicinskega znanja hitro daljša seznam bolezni, ki jih lahko razberemo iz krvi, in sveti gral raziskav v hematologiji – odkrivanje bolezni, še preden se razvijejo – se ne zdi več nedosegljiv.

Krvno sliko je treba znati brati

Osnovno krvno sliko naredi avtomatski analizator, a »prebrati« jo mora znati človek. Vedeti je treba, kaj pomeni število določenih krvnih celic, kaj pomenijo njihova oblika, poškodbe ... Odstopanja v krvni sliki je treba namreč iskati, ne kažejo se nujno povsod. Poleg tega je treba upoštevati, da so normativi pri testih postavljeni na 95 odstotkih populacije. Odstopanje od normale torej ne pomeni nujno, da je nekaj narobe, morda le, da človek ni v okviru povprečja.

Kri je treba pogosto kontrolirati

Poglobljene hematološke preiskave so dostopne le v določenih ustanovah, vsekakor ne v zdravstvenih domovih. Do njih pridemo šele takrat, ko nas napotijo k specialistu, torej ko že imamo simptome bolezni. Obstajajo pa rizične skupine za slabokrvnost – majhni otroci, adolescenti, nosečnice in starejši. Pri teh je prav, da se krvno sliko preveri relativno pogosto, tudi če nimajo težav. Pri otrocih in starejših denimo enkrat na leto. Samoplačniških preiskav krvi je na voljo veliko, a dobro premislite, če bi preventivne teste plačevali iz lastnega žepa. Če nimate nobenih resnih zdravstvenih težav, denar, ki bi ga namenili preventivnim hematološkim preiskavam, raje porabite za zdrav življenjski slog.