Pri omenjenih težavah gre najverjetneje za pomanjkanje prebavnih encimov. Da njihovo prisotnost v telesu obnovite, uživajte čim več surove hrane in encimov v obliki prehranskega dopolnila.

Vloga prebavnih encimov

Prebavni encimi imajo v našem telesu odgovorno nalogo, saj predelujejo in razgrajujejo hrano. Brez encimov bi naše celice umrle od lakote, saj bi bila presnova onemogočena, hranila pa do celic sploh ne bi prispela. Ob pomanjkanju encimov torej naše telo ne more pravilno delovati, pojavijo se bolezni in težave, ki se največkrat stopnjujejo. Ker encimi ne razgradijo hrane, se ta kopiči v črevesju, kjer začne vreti ali gniti. Pri tem nastajajo plini, ki zastrupljajo jetra (pojav ciroze), prebavno okolje postane zaradi tega bolj kislo, kar je idealno za razvoj glivic. Pot k dobremu počutju se vse bolj odmika. Na srečo rešitev ni tako zapletena.

Pomanjkanje encimov

Pomanjkanje encimov (ki v telesu sicer nastajajo v žlezah z notranjim izločanjem) lahko nadomestimo z uživanjem čim več surove hrane (toplotno obdelana hrana oziroma segrevanje nad 50 stopinj Celzija uniči encime) ali pa z jemanjem encimov v obliki prehranskih dopolnil. Primerne so predvsem kombinirane formule posameznih encimov, ki se lahko v svojem delovanju med seboj dopolnjujejo ter imajo dodane probiotične bakterije, vlaknine in B-vitamine. To nam pomaga ohranjati vsesplošno dobro počutje, hkrati pa nam olajša in uredi tudi samo prebavo hrane.

Katerih encimov vam primanjkuje?

Preprosto – vprašamo se, po kateri hrani se slabo počutimo. Če nas napihuje po testeninah, nam manjka encimov za presnovo ogljikovih hidratov, če po jajcih, pa encimov za presnovo beljakovin. Pa še en način za ugotavljanje pomanjkanja encimov obstaja – to je vonj blata. Kadar nam primanjkuje encimov za presnovo ogljikovih hidratov, ima blato kiselkast vonj, če nam primanjkuje encimov za presnovo beljakovin, pa blato smrdi po gnilem.