Občasno uhajanje zraka ali plinov iz želodca, tudi tisto glasnejše vrste, je tako normalno kot uhajanje vetrov tam zadaj. Vsakomur se zgodi, da mora po obilnem obroku roko položiti čez usta in se obrniti vstran. Ker je na srečo vsega kriv le zrak, ki smo ga med hranjenjem nehote pogoltnili, lahko spahovanje  preprečimo.

Med jedjo čim večkrat odložimo pribor

Goltanje hrane in splakovanje obilnih grižljajev s pijačo povzroči nabiranje odvečnega zraka, ki se sprosti z glasnim spahovanjem. Uživajmo majhne grižljaje in jih dobro prežvečimo, hkrati pa upočasnimo uživanje obroka tako, da čim večkrat odložimo pribor. Tako damo telesu dovolj časa, da ujeti zrak potisne v črevesje ali pa ga preprosto vsrka.

Žvečimo kot osliček

Da ne bi rigali kot osliček, moramo še posebej temeljito prežvečiti vso hrustljavo zelenjavo, na primer brokoli, zelje, solato in cvetačo. Zlasti v takšno hrano se zlahka ujame zrak, ki nato konča v našem želodcu. Manj zraka bomo tudi pogoltnili, če se bomo odpovedali vročemu kakavu ali čaju in bomo, ne glede na to, kako nas zebe, počakali, da se pijača nekoliko ohladi.

Zavrzimo žvečilne gumije in bonbone

Žvečenje in lizanje trdih bonbonov sproži izločanje sline, ki jo je treba pogoltniti, tako da pošljemo v želodec še več, natančneje, vsakič kar po žličko zraka. Tko imamo lahko že po treh bonbonih v trebuhu pravi balonček, pripravljen, da se razpoči, ko je najmanj treba. Več zraka pogoltnemo tudi med kajenjem.

Kaj pa če je vzrok zgaga?

Polovica tistih, ki trpijo za gastroezofagealnim refluksom, pekočo bolečino v zgornjem delu trebuha ali za prsnico, ima težave s spahovanjem. Tudi pri refluksu ali zgagi, do katere pride, ker se želodčna kislina zaradi oslabljenih mišic vrača v požiralnik, namreč nehote požiramo zrak, da bi se nam spahnilo in bi s tem sprostili napetost v želodcu.