Padavine v preteklih dneh so zagotovile, da trava raste zelo hitro, zato jo kosimo pogosteje kot po navadi. Sicer pa so maju včasih rekli veliki traven, torej je zdaj čas, ko trava najbolj raste.
Razmeroma mila zima je spodbudila rast, zato smo trato začeli nekoliko prej kositi kot prejšnja leta.
Kako pogosto kosimo
Marsikdo si zastavlja vprašanje, kako pogosto naj kosi, da bo trata ostala zelena in gosta. Enoznačnega odgovora na to seveda ni, saj na pogostost košnje in njeno višino vpliva več dejavnikov. V vlažnem vremenu pomladi in zgodnje jeseni je gotovo primerno, da trato pokosimo dvakrat tedensko.
Priporočljivo jo je kositi pogosteje, a z nižje nastavljeno višino rezi, kot pa redkeje in tedaj odrezati večji del travnih bilk. Zakaj? Priporočilo, ki velja v vseh letnih časih in vremenu: nikoli ne pokosimo več kot ene tretjine dolžine bilke. S tem bomo travi pustili dovolj moči, da bo normalno rasla dalje. Če jo pokosimo prenizko, se razkrije površina tal okoli nje, ki so zato bolj izpostavljena sončni pripeki ali padavinam. Sonce bo zemljo izsušilo, dež jo bo zbil. Nič od tega ne bo koristilo travi. Torej raje večkrat s kosilnico na vrt, pa takrat po malem, kot samo enkrat in tedaj močno.
Angleška trata je lahko samo v Angliji
Kdor ima robotsko kosilnico, jo lahko nastavi na vsak drugi dan in bo imel tisto, čemur Slovenci pravimo »angleška travica«. Ta pojem smo prignali do absurda, pri tem pa skoraj nimamo možnosti, da bi brez vlažnega zraka in prepustne podlage, kar je v Angliji vsakdanjost, dosegli namišljeno idilo.
Ni trate brez plevela
Trato si večina vrtičkarjev predstavlja kot enovito združbo travnih bilk, med katerimi ne sme biti plevela. Pod tem pojmom pojmujemo širokolistne zeli, ki motijo enakomernost ozkih travnih lističev. Res se nekatere zeli razrastejo tako, da izrinejo vse trave iz svoje bližine, druge spet cvetijo, čeprav si tega ne želimo, tretje se razpredejo po okolici. Nekateri lastniki trat pokažejo neverjetno vztrajnost pri klečanju in filigranskemu ruvanju posamičnih zeli izmed travnih bilk. Komur to služi kot nadomestek za meditacijo, naj to nadaljuje. Ostalim pa svetujem, naj raje čim pogosteje kosijo in s tem spodbujajo nizko, pritlehno rast, preprečujejo tvorbo cvetov in posledično semen ter nezaželenega razširjanja »plevela«.
Nekoč sem občudoval domačo trato nekega poklicnega vrtnarja v osrednji Sloveniji, na kateri je bilo travnih bilk še najmanj, pač pa več vsega ostalega, od detelje do drugih zeli. Bila je tako gosta, da nisem uzrl tal. Samo redna in pogosta košnja jo je naredila tako, je razkril lastnik.
Cvetoči travnik namesto zelene trate
No, v zadnjih letih se tudi pri nas že najdejo lastniki vrtov, ki na trato ne gledajo kot na pometeno preprogo, na kateri ne sme biti ničesar motečega. Nekateri pisani travnik ustvarijo na novo, bodisi s sejanjem posebnih mešanic, v katerih so poleg različnih vrst trav tudi najbolj pogoste travniške cvetlice, drugi takšne cvetoče okraske izkopljejo na bližnjih travnikih in jih vsadijo v svojo dotlej zeleno trato. Tretji pustijo, da s sosednjih polj in travnikov veter in žuželke prinesejo semena cvetlic. Vsi ti ljubitelji sonaravnih vrtov morajo s prvo košnjo počakati vsaj do konca junija, če želijo, da cvetlice ustvarijo semena in poskrbijo za nadaljnje cvetoče pomladi in poletja.
Tam, kjer ni majhnih otrok pri hiši, s tem nimajo težav. A tudi tam lahko pustijo med redno košeno trato nepokošene otoke ali pa debla dreves obdajo s prijaznimi kolobarji travniških cvetlic in travnih latov.
