Novice Svet24

Jajca – nepogrešljiva in poceni

Jajca že od začetkov civilizacije sodijo med človekova osnovna živila. S prehranskega vidika so beljakovinsko živilo, ki je mnogostransko uporabno v kulinariki in je tudi cenovno dostopno. Ponudba jajc je danes zelo pestra, tako po kakovosti kot tudi glede pestrosti prireje, seveda tudi cenovno.

Jajca vsebujejo biološko zelo kakovostne beljakovine, saj imajo vse esencialne aminokisline (te so gradniki naših tkiv). Že dve jajci (okoli 100 gramov) na dan zadostijo 25 % naših telesnih potreb po beljakovinah. Obenem so tudi dober vir vitaminov A, D, B 6 in B 12, riboflavina, folne kisline, holina, v njih je tudi nekaj vitamina E. So vir železa, kalcija, fosforja, kalija, cinka in selena, pa tudi luteina (antioksidant).

V 100 gramih užitnega dela jajca je 10 gramov maščobe, a le okoli 2,4 grama nasičenih maščobnih kislin. V 100 gramih govejega in tudi svinjskega mesa je še enkrat več nasičenih maščobnih kislin, zato so jajca zdrav nadomestek za meso in so primerno živilo za "dan brez mesa".

Svežina jajc in rok uporabe

Kot poudarjajo na Zvezi potrošnikov Slovenije velja za jajca zakonski rok uporabe 28 dni od dneva, ko jih kokoši znesejo. Shranjevali naj bi jih na hladnem (manj kot 16˚ C), a ne v hladilniku. S tem se ohranja njihova kakovost in svežina do konca roka uporabe. Nekateri izmed proizvajalcev sicer priporočajo, da jih po nakupu v originalni embalaži shranimo v hladilniku.

Razredi kakovosti

Po uredbah EU se jajca ločijo na več kakovostnih razredov, in sicer glede na namen uporabe in maso. V kakovostni razred A spadajo sveža jedilna jajca, namenjena prodaji, med njimi pa naj ne bi bilo umazanih, strtih ali natrtih jajc. V Kakovostni razred B spadajo jajca drugega ali nižjega razreda in so namenjena le za industrijsko predelavo.

Kako prepoznamo način reje kokoši, katerih jajca kupujemo?

Za kateri način reje kokoši gre, nam pove prva številka, odtisnjena na jajcu.

0 = ekološka reja

1 = prosta reja

2 = hlevska (talna) reja

3 = baterijska reja

Pri nas je še vedno največja ponudba jajc iz baterijske reje, pri kateri je bivalno udobje za kokoši najslabše, so pa seveda takšna jajca najcenejša. Oglejmo si nekaj značilnosti posameznega načina reje kokoši nesnic in nekaj značilnosti ponudbe in cene jajc.

Življenje v kletki- jajca iz baterijske reje

Pri baterijski reji živijo kokoši v kletkah s površino najmanj 750 cm2. Kokoš mora imeti za bivanje na voljo najmanj 600 cm2 uporabne površine in gnezdo za nesenje jajc. Jajca iz baterijske reje so najcenejša in v trgovinah jih je tudi največ.

sta

Prosto gibanje kokoši - jajca iz hlevske (talne) reje

Kokoši nesnice se pri hlevski reji prosto gibljejo v hlevu in imajo na voljo ločen prostor, kjer lahko znesejo jajca (na sedem kokoši mora biti na voljo eno gnezdo). Ta reja je za kokoši bolj prijazna, saj imajo prostor za gibanje in steljo za kljuvanje. Zavitek desetih jajc iz talne reje je skoraj za en evro dražji od tistih iz baterijske reje.

Prosto gibanje kokoši - jajca iz proste reje

Kokoši nesnice se pri prosti reji prosto gibljejo po hlevu kot pri hlevski reji, vendar pa mora imeti hlev odprtine, skozi katere imajo kokoši prost izhod na pašnik. Ta mora biti ograjen, kokoši pa se lahko pred slabim vremenom in pticami roparicami umaknejo v hlev. Na kvadratnem metru uporabne površine ne sme biti več kot 9 kokoši. Kokoši se gibljejo in prehranjujejo tudi z zelenjem, zato imajo ta jajca nekoliko manj maščobe, predvsem pa več maščobnih kislin omega 3. Za šest jajc velikosti M je treba odšteti 2,30 evra in več.

Ekološka reja kokoši

Kokoši nesnice imajo podobne razmere kot pri prosti reji, torej se gibljejo v hlevu in na pašniku. Razlika je v tem, da lahko kokoši hranijo samo z biokrmo, pa tudi pašnik, na katerem se pasejo, mora biti urejen v skladu z ekološkim načinom kmetovanja. Ta jajca so razumljivo najdražja, saj je tudi način reje relativno drag, imajo pa jajca podobne hranilne lastnosti kot tista iz proste reje.

Jajca posebne kakovosti

Jajca omega 3

Jajca obogatijo z maščobnimi kislinami omega 3 tako, da dodajo v krmila sestavine, ki jih veliko vsebujejo (npr. laneno seme). Eno jajce vsebuje vsaj 30 % priporočene dnevne količine maščobnih kislin omega 3.

Jajca omega plus so v tej skupini jajc posebnost. Ta jajca "višje kakovosti" morajo po specifikaciji za "višjo kakovost" vsebovati 5-krat več maščobnih kislin omega 3 kot običajna jajca (okrog 6 gramov v 100 gramih jajca, kar je skoraj priporočeni dnevni vnos za odraslega človeka), pa tudi razmerje med maščobnimi kislinami omega 6 in omega 3 mora biti zelo ugodno (1 : 2,5). Za 6 jajc omega 3 iz razreda M boste odšteli od 2,30 do 2,60 evra.

STA

Jajca z geografskim poreklom

Jajca izpod Kamniških planin so pri nas edina, ki imajo certifikat za geografsko poreklo. Vzreja nesnic in proizvodnja jajc poteka na območju Kamniško-Savinjskih Alp, posebnost teh jajc pa je, da vsebujejo več kalcija, kar je posledica izjemne kakovosti vode in klime na tem območju. K večji vsebnosti pa prispevajo tudi dodatki kalcita v hrani iz okoliškega vira (Stahovica). V krmo za kokoši dodajajo tudi majhno količino obdelanega lanenega semena, ki izboljša maščobno-kislinsko sestavo maščobe v teh jajcih tako, da je razmerje med maščobnimi kislinami omega 6 in omega 3 7 : 1, kar je za prehrano ljudi še vedno ugodno razmerje. V navadnih, neobogatenih jajcih je namreč razmerje med maščobnima kislinama okoli 13 : 1.

In koliko jajc pojemo Slovenci?
V Sloveniji smo v letu 2012 pojedli 9 kilogramov jajc na prebivalca, kar je nekaj manj kot 3 jajca na teden. Evropsko povprečje je bilo 12 kilogramov na leto na prebivalca. V letu 2012 je bila v Sloveniji cena konzumnih jajc 18 % pod povprečjem EU. V letu 2012 je bila v Sloveniji samooskrba z jajci 92-odstotna.

STA