Zdravje

5 najhujših strupov

Lara Jelen/revija Zarja
14. 2. 2016, 11.42
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Trudimo se, da bi zase naredili najboljše, kar pač tisti trenutek zmoremo, od hrane, gibanja in podobnega, pozabljamo pa na peterico čustev, ki so za naše telo v resnici največji strup: jezo, žalost, strah, skrb in pohlep.

dk
Največji strupi za naše telo: jezo, žalost, strah, skrb in pohlep.

V telesu je vse povezano in čustvo v njem sproži dražljaj, ki lahko, če se predolgo ponavlja, povzroči celo zdravstvene težave. Sanja Lončar, vodja projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, je v svojih delih in na predavanjih že večkrat izpostavila peterico čustev, ki so za naše telo največji strup: jezo, žalost, strah, skrb in pohlep.

Vzrok je v nas. Lončarjeva opozarja, da nikar ne iščimo krivca za naše težave zunaj nas. »Na zahodu še vedno raje verjamemo, da bolezen prihaja od zunaj, da prileti z bakterijami, na krilih ptičev ali jo gensko podedujemo. Takšen pogled upravičuje našo pasivnost, saj če verjamemo, da so vzroki zunaj, je tudi odgovornost zunaj,« je prepričana. Medtem ko iščemo zunanjega krivca, pa naša čustva dobesedno zastrupljajo naše telo. »Jeza onemogoča normalno delovanje jeter, ta pa so zelo pomembna za čiščenje krvi. In če so jetra blokirana z jezo, smo zastrupljeni! Žalost neposredno vpliva na pljuča in debelo črevo, zato takrat slabo dihamo in imamo tudi težave z odvajanjem. Posledica enega in drugega je, da v telesu zastajajo strupi, ki se niso izločili z dihanjem ali odvajanjem blata. Kri ne dobi dovolj kisika, saj se je zaradi slabega dihanja v njej vse preveč ogljika. Ta nas zakisa, preprečuje prenos nekaterih hranilnih snovi in celo sili določene celice, da se prilagodijo delovanju brez kisika (tako nastajajo rakave celice). Ledvice in mehur, po drugi strani, najbolj prizadene strah. Če strah traja dlje, se lahko pojavi motena cirkulacija, ta pa povzroča tudi ledene roke in noge. Ledvice obenem nadzorujejo mišice zapiralke. Če jih strah blokira, zapiralke popustijo in ne moremo nadzorovati uhajanja blata ali urina. Četrto čustvo, ki se ga je dobro zavedati, so skrbi. Te nas zastrupljajo neposredno. Neprestana skrb prizadene predvsem našo prebavo – želodec, vranico in trebušno slinavko. Nič kaj bolje pa ni, niti če občutimo pohlep, ki prizadene srce in tanko črevo. Pohlep ni le hrepenenje po materialnih dobrinah. Tudi to, da sebe silimo narediti več in hitreje, kot bi bilo naravno, je pohlep. Želimo biti nekaj, kar nismo, da ugodimo drugim ali svoji sliki o sebi. To pa prizadene srce.«

Presenečeni? No, posledice, ki jih omenjamo, se, brez skrbi, ne bodo pojavile ob vsakem doživljanju katerega izmed peterice čustev. Normalno je, da ljudje v različnih okoliščinah doživljamo različna čustva. Problem nastane šele takrat, ko v našem življenju prevlada eno čustvo,  s tem šibi organ, s katerim je povezano. Tako se pri »večno žalostnih« pojavljajo kronične težave z dihali (astma, bronhitis), pri »večno zaskrbljenih« težave s prebavili, pri »večno jeznih in razočaranih« težave z jetri, pri »večno prestrašenih« sivi lasje, težave z rodili, cirkulacijo, vnetjem mehurja itn.