Kako je z mladimi in spolnostjo danes, ko imajo takojšen dostop do nje na spletu in pametnih napravah ter jih prav nič ne ščiti pred obscenimi vsebinami? Je po drugi strani resnična erotika zanje sploh še enako vznemirljiva? Kdaj dandanes mladi začenjajo s spolnimi odnosi? Stresna spolnost v mladosti ima dolgoročne in zelo škodljive posledice, pravi dr. Evita Leskovšek, ki opozarja tudi na to, da v šoli še vedno nimamo ustrezne spolne vzgoje. Menda je ne potrebujemo, poleg tega so informacije na internetu, se je glasil uraden odgovor. To je – šokantno. Hvalabogu so mladi čedalje odgovornejši.
»Skoraj četrtina slovenskih petnajstletnikov je že spolno aktivnih,« za začetek pove doktorica Evita Leskovšek, specialistka socialne medicine, ki je zaposlena na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Njeno področje je med drugim vzgoja za zdravo spolnost. Spolno prenosljive bolezni so v porastu in lahko povzročijo vse od neplodnosti do rakavih obolenj. Raziskava »Spolna vzgoja v okviru vzgoje za zdravje v slovenskih srednjih šolah«, ki je pod okriljem NIJZ potekala v šolskem letu 2011–2012 na 42 poklicnih in srednjih šolah ter gimnazijah po vsej Sloveniji, je pokazala, da se starost ob prvem spolnem odnosu niža, hkrati pa narašča število mladostnikov, ki uporabljajo kontracepcijo. Manj je tudi prekinitev in neželenih nosečnosti, pri prvem spolnem odnosu kondom uporabi okoli tri četrtine mladostnikov. »Ko smo jih spraševali o prvi spolni izkušnji, se je izkazalo, da je večini žal. Povedali so, da če bi imeli več informacij, bi se v prvi spolni odnos raje spustili pozneje in z drugim partnerjem.«
Internet takoj za šolo.
60,22 odstotka mladih je informacije o spolnosti dobilo v šoli pri pouku, 58,76 odstotka je informacije o spolnosti dobilo na internetu, 51,24 odstotka pa od prijateljev in prijateljic.
Kako ravnati, ko želimo mlade izobraziti v spolnosti?
Pri spolni vzgoji nikoli ne smemo moralizirati. Poznam primere, ko so konservativni zdravniki mlada dekleta, stara 15 ali manj, ki so prišla po kontracepcijo, napodili iz ordinacije. S takim ravnanjem ne samo da mlado dekle izgubimo, postavimo jo tudi v duševno stisko in stres, hkrati pa tvegamo nenačrtovano nosečnost in spolno prenosljive bolezni. Stresna spolnost ali stresen začetek spolnega življenja ima lahko dolgoročne posledice, ne samo zdravstvene.
Kakšen vpliv bi morala na tem področju imeti šola?
V šolah že od 80. let nimamo sistematične zdravstvene oziroma spolne vzgoje, čeprav je naša raziskava pokazala, da si 84,8 odstotka mladih želi, da bi vsebine o spolni vzgoji vključili v zadnjo triado osnovne šole. Skoraj polovica (46,6 odstotka) vseh anketiranih bi si želela v šolah imeti poseben predmet, namenjen samo spolni vzgoji.
Kako pa šole sicer obravnavajo področje spolnosti?
Različno. Največ dijakov je napisalo, da so te vsebine poslušali pri urah biologije ali izbirni vsebini zdravstvene vzgoje, najpogosteje od tri do pet ur. Imamo pa tudi šole, ki so svoja vrata odprle nestrokovnjakom. Celo ključavničar je že predaval o spolni vzgoji. Z ene od srednjih šol so me klicali zaprepadeni učitelji in mi razlagali, da je predavatelj, bil je član neke verske sekte, otrokom razlagal, da jim stroka laže in da jih kondomi ne bodo zaščitili. Zraven jim je kazal fotografije bolnikov z aidsom v zadnji fazi. To lahko mladim povzroči ogromno travmo in veliko škode. Zadnja leta se povečuje število mladih, ki informacije o spolnosti iščejo na internetu, tudi na straneh s pornografsko vsebino.
Kako to spremeniti?
Že 20 let si prizadevamo, da bi se v kurikulumu za osnovne šole uvedel program spolne vzgoje oziroma zdravstvene vzgoje nasploh in bi vsi otroci v zadnji triadi dobili enake, znanstveno preverjene informacije, potem pa znanje nadgradili v srednji šoli. Tak program je bil tudi že pilotno stestiran. Vsa leta smo se trudili še na druge načine: izobraževali, sodelovali pri sistematičnih pregledih za mlade, izdali smo številne publikacije o zdravi spolnosti ... V 20 letih smo med mlade razdelili več kot dva milijona kondomov za večjo ozaveščenost.
Recept za zdravo, brezskrbno in osrečujočo spolnost:»Obstaja pravilo ABC. A (angl. abstinence) – abstinenca: pomeni vzdržnost od tveganih spolnih odnosov; odlaganje prvega spolnega odnosa na poznejši čas, na obdobje večje zrelosti ali večje stopnje zaupanja med partnerjema; vzdržnost od spolnih odnosov brez ustrezne zaščite; vzdržnost od spolnih odnosov, dokler se partnerja ne spoznata dobro in dokler odnos ni zaupljiv ter zanesljiv; vzdržnost od spolnih odnosov, dokler partnerja nista sposobna poskrbeti za učinkovito zaščito ob njih. B (angl. be faithful) – bodi zvest/-a: priporočamo, da se v intimno zvezo podamo z enim stalnim, zvestim neokuženim partnerjem, uporabljamo zanesljivo kontracepcijo in zmanjšamo število spolnih partnerjev. C (angl. condom) – kondom: redna uporaba kondoma (četudi se uporablja druga zanesljiva kontracepcija), kadarkoli nismo popolnoma prepričani, da pri intimnem stiku ni nevarnosti za prenos povzročitelja/povzročiteljev spolno prenosnih bolezni. Ne smemo pa pozabiti, da zdrava spolnost ni samo preprečevanje bolezni in neželene nosečnosti, temveč bistveno več; zdrava in osrečujoča spolnost je pomemben del duševnega zdravja in zdravega, polnega življenja. Je nekaj, kar lahko negujemo in v kar lahko vlagamo, predvsem s stališča vlaganja v medsebojne odnose, kot npr. odkritost, odgovornost, pozornost, zaupanje ...«
Kje se je zataknilo?
Ministrstvo za šolstvo se je odločilo, da spolne vzgoje ne potrebujemo, da bodo mladi lahko dobili potrebne informacije pri različnih predmetih, npr. biologiji, etiki in drugih. Izkazalo se je, da to sicer lahko poteka na osnovi entuziazma posameznih učiteljev, da pa istočasno nekatere generacije šolski sistem zapuščajo brez osnovnih informacij na tem področju, kar je nedopustno. Ministrstvo za zdravje nam je pred leti tudi ukinilo sredstva za zdravstveno-vzgojna gradiva, ker mladi menda lahko vse informacije dobijo na internetu. Celo za ponatis odličnih gradiv, po katerih je veliko povpraševanje, nimamo možnosti.
Kako pa na otroke vplivajo pogosto napačne informacije o spolnosti, do katerih lahko preprosto pridejo na pametnih telefonih?
Tega ne moremo preprečiti. Pomembno je, da si mladi ustvarijo svoj osebni filter. To pomeni, da imajo zdrav pogled na spolnost in strokovne, preverjene informacije ter da je to povezano z vrednotami, vendar ne v smislu moraliziranja. Na žalost pa informacije na spletu v večini ponujajo izkrivljeno podobo spolnosti.
Kako na mlade vpliva pornografija?
Gledanja pornografije prav tako ne moremo preprečiti in za zrelo osebnost niti ni škodljiva. Problem je, če je to osnovna informacija, še zlasti kadar je pornografija povezana z nasiljem.
Koliko so stari otroci, ko se običajno prvič soočijo z brutalno spolnostjo na spletu?
Teh podatkov nimamo, verjetno pa zelo zgodaj.
Pri kateri starosti naj se starši začnejo z otroki pogovarjati o spolnosti?
Že čisto od malega. V eni od raziskav, ki smo jo delali med mladimi fanti, smo dokazali, da je njihovo spolno vedenje neposredno povezano z odnosom do očeta in z očetovim odnosom do matere. Ne glede na to, ali starša živita skupaj ali ne, je očetov odnos do matere ključen za spolno vedenje mladega fanta. Pri dekletih tega ne moremo znanstveno dokazati, je pa najbrž podobno. Odkrita komunikacija ter medsebojno spoštovanje; ljubeč, topel in odprt odnos – to je najboljše, kar lahko starši naredijo za otroka. Spolnost ni samo biološki akt, ampak je celovit odnos. Spolnost je najprej odnos do samega sebe, nato odnos do partnerja, v najširšem smislu pa tudi do celotnega sveta, saj se naše dojemanje ljudi in sveta odraža tudi skozi spolnost.
Se naši otroci na področju spolnosti v čem razlikujejo od sovrstnikov iz drugih evropskih držav?
Niti ne. Povsod beležijo znižanje starosti ob prvem spolnem odnosu, hkrati pa večjo odgovornost.
Ali otroci zdaj spolno prej dozorijo?
Zagotovo. Zaradi boljših razmer prej dozorijo biološko, tudi sicer dozorevajo prej, kar pa ne velja za socialno zrelost. Ta se pomika v starejša leta. In to je tisto, kar je težko združiti.
Spolnih bolezni je čedalje več. Po vsem svetu in tudi v Sloveniji število spolno prenosljivih okužb, kot so HIV/aids, virusni hepatitis, gonoreja, sifilis, humani papiloma virus (HPV), klamidijske okužbe in druge, narašča. Spolno prenosljive bolezni so na tretjem mestu najpogostejših obolenj, takoj za prehladom in gripo.
Raziskava je pokazala, da je pri 15 letih spolno aktivnih že skoraj četrtina otrok. Koliko pa se jih s spolnostjo sreča še prej?
Zadnja raziskava HBSC (Health Behavior in Schol-Aged Children), ki je bila narejena leta 2014, kaže, da je imelo 3,6 odstotka otrok spolne odnose pri 11 letih in manj. Je pa treba povedati, da so ti zelo zgodnji spolni odnosi v glavnem povezani z drugimi tveganji, kot so denimo spolno nasilje in incest. Tudi sicer je prezgodnja spolna aktivnost tvegana za razvoj mladega človeka.
Ali sploh obstaja primerna oziroma priporočljiva starost za prvi spolni odnos?
Vsak človek je univerzum zase. Fiziološko gledano zdravniki priporočajo, da počakajo vsaj do sedemnajstega leta. Pri petnajstih, šestnajstih letih spolne sluznice še niso dovolj zrele, zaradi česar so veliko dovzetnejše za resne okužbe. Sicer pa pri spolnih odnosih ne moremo govoriti samo o biološki starosti, treba je upoštevati tudi čustvene, psihološke in socialne dimenzije. Vse te različne starosti, ki se razvijajo nesorazmerno, so del celovite osebnosti. Nekdo je lahko zrel že prej ali pozneje. Ne glede na to pa je treba upoštevati, da mladi so spolno aktivni, zato jih moramo z vsem potrebnim znanjem oborožiti že prej.
Prepovedati jim, da bi imeli spolne odnose, zagotovo ni dobro.
Odločitev za intimni stik je osebna. Ko je pred približno desetimi leti ameriški predsednik George W. Bush imel kampanjo za abstinenčno vzgojo, torej nič seksa pred poroko, ki naj bi mlade zaščitila pred spolno prenosljivimi boleznimi in neželeno nosečnostjo, se je izkazala za veliki fiasko. Mladi so bili še vedno spolno aktivni, vendar na skrivaj. Rezultat je bil, da se niso zaščitili niti niso iskali pomoči. S tem ko je spolnost mladih postala tabu, so mladi postali izpostavljeni večjim tveganjem.
