Zdravje

V ljubljanskem UKC opozorili na manj poznano bolezen distonija

STA/J.P.
12. 9. 2015, 10.46
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.58
Deli članek:

V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana so v minulih dneh na novinarski konferenci z naslovom Skok za distonije opozorili na bolezen pod tem imenom, ki je sicer laični javnosti manj poznana.

Arhiv Svet24

Distonija je nevrološka motnja gibanja, ki prizadenejo različne dele telesa in povzročajo nehoteno krčenje mišic.

Gre za kronično bolezen, ki pomembno vpliva na kakovost življenja bolnikov, njihovo samopodobo, družbene interakcije in vsakdanje življenje. Za distonijo je značilno dolgotrajno krčenje mišic, ki običajno povzroči ponavljajoče se nehoteno zvijanje in nenormalno telesno držo.

Distonija sodi med tiste bolezni, ki jih najbolj zanesljivo diagnosticira izkušen nevrolog. Številke o pogostosti bolezni se zelo razlikujejo, odvisne so od starosti bolnika, od etničnih korenin. V Sloveniji epidemiološke študije še ni, v Evropi pa ima po nekaterih ocenah distonijo okoli 500.000 ljudi, mnogo od njih otrok in mladih.

Nevrologinja Nina Zupančič Križnar je na novinarski konferenci ocenila, da je prepoznavanje motenj gibanja, med katere spada tudi distonija, razen tresenja, ob katerem večina zdravnikov in laikov pomisli na Parkinsonovo bolezen, slabo.

Pri evropskem združenju Dystonia Europe poteka projekt Skok za distonije. Bolniki z distonijo namreč tudi skokov ne morejo nadzirati. Cilj projekta je zbrati čim več skokov, ki jih treba dokumentirati s fotografijo.

Po njenih besedah v Sloveniji nudijo bolnikom vso diagnostiko in vse vrste zdravljenja, na voljo je tudi operativno zdravljenje. Težje pa sta bolnikom dostopni fizioterapija in delovna terapija. Uspeh zdravljenja je odvisen od vrste distonije. Pri bolnikih izvajanje vsakodnevnih aktivnosti, kot so delo, čiščenje in hranjenje, pogosto postane težavnejše.

Različne vrste distonije nastanejo zaradi neravnovesja kemičnih prenašalcev v globokem in prastarem delu možganov. Delijo jih na t. i. primarne, kjer so izraziti mišični krči edina motnja, in v sekundarne, kjer so krči posledica neke druge bolezni ali stranski učinek nekaterih zdravil.

Pri otrocih krči pogosto zajamejo celo telo, pri odraslih pa jih je več omejenih le na en del telesa, je na novinarski konferenci pojasnil predstojnik kliničnega oddelka za bolezni živčevja na nevrološki kliniki UKC Zvezdan Pirtošek.