»To za naše občane pomeni bistveno nižji standard, kar pa ni dopustno, tudi in predvsem zaradi prisotnosti jedrskega objekta,« poudarja krški župan Miran Stanko in dodaja, da Krško ne nasprotuje urgentnemu centru v Brežicah, ampak želi le ohraniti službo nujne medicinske pomoči v Krškem. Slednjo so si v tej posavski občini izborili kot nadstandard z izgradnjo jedrske elektrarne in je tesno povezan z njeno varnostjo.
Da namerava ministrstvo za zdravje izvesti reorganizacijo na tem področju, so sicer predstavniki krške občine izvedeli na sestanku, ki so ga imeli konec maja na ministrstvu. Predstavljenih je bilo več scenarijev, po enem od predlogov pa naj bi bila v prostorih krškega zdravstvenega doma od 1. oktobra naprej nastanjena le ekipa za izvajanje nujnih reševalnih prevozov, krška urgenca pa bi se dejansko preselila v nov urgentni center v sosednjih Brežicah. V praksi bi to pomenilo, da v Krškem v rednem delovnem času (od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure) ostane le ekipa za nujne prevoze (dipl. zdravstvenik in voznik), ne pa tudi zdravnik, zunaj tega časa pa bi bil zdravstveni dom zaprt, vsi klici pa preusmerjeni v urgentni center Brežice.
»Takšna namera zagotovo pomeni poslabšanje zdravstvene oskrbe za občane v nujnih primerih, predvsem na oddaljenih področjih,« je predlog ministrstva komentiral direktor krškega zdravstvenega doma Damijan Blatnik.
Ob tem ostaja neodgovorjeno tudi vprašanje, kaj bi se zgodilo z zaposlenimi na urgenci, saj trije zdravniki delajo izključno v službi nujne medicinske pomoči, kot tudi, kaj bo z opremo, v posodobitev katere so Krčani v zadnjih letih vložili precej denarja. Državna sekretarka Tamara Vonta, ki se je seje udeležila v imenu vabljene predsednice vlade v odhodu Alenke Bratušek, je v Krško prinesla pisno in ustno zagotovilo, da še ničesar ni odločenega. Se pa, kot je potrdila, o tem pogovarjajo.
Krški svetniki zato od Vlade RS med drugim zahtevajo, da v času obratovanja in razgradnje krške nuklearke v Krškem zagotovi prisotnost in delovanje vseh intervencijskih enot – poleg urgence še ponovno vrnitev sedežev policije in izpostave službe Uprave za zaščito in reševanje. Opozarjajo namreč, da je v lokalni skupnosti z jedrskim objektom ključna organiziranost ustreznih intervencijskih enot, kot so policija, gasilci in reševalci, osebje nujne medicinske pomoči in enote za nadzor nad nevarnimi snovmi. V nasprotnem primeru nameravajo o zniževanju nivoja odzivnosti intervencijskih enot v primeru nesreče v NEK obvestiti mednarodno agencijo za jedrsko varnost.
