Zelo pomembno je, da čim prej odpravimo stereotipe in predsodke o bolezni, kot je denimo zmotno prepričanje, da je nalezljiva.
Kaj sploh je luskavica?
Na delih kože, ki jih prizadene luskavica oziroma psoriaza, nastajajo nove kožne celice zaradi pomotoma sproženega obrambnega odziva veliko hitreje, kot se odmrle luščijo, zato se na teh mestih koža zadebeli. Vzrok za to ni znan, vemo pa, da zagon luskavice lahko sproži ali poslabša okužba, poškodba ali stres. Zažene jo lahko tudi uporaba nekaterih zdravil, na primer antidepresivov, zdravil za zniževanje krvnega tlaka, zaviralcev beta receptorjev in antimalarikov. Približno tretjina obolelih ima bližnjega sorodnika z isto boleznijo, kar daje slutiti, da je dednega značaja.
Luskavica spada med najpogostejše kožne bolezni, običajno izbruhne med 15. in 35. letom in spada tudi med tiste, ki najbolj poslabšajo kakovost bolnikovega življenja, saj je ob hudi srbečici pogosto deležen zgražanja okolice, strah ga je pokazati golo kožo, kaj šele oditi na bazen, četudi se bolezen v nobenem primeru ne more prenesti na druge. Žal luskavico pogosto spremljajo še druge bolezni, srčno-žilne, vključno z debelostjo, sladkorno boleznijo ter povišanim krvnim tlakom in holesterolom, pogostejši pa je tudi psoriatični artritis, ki ga prepoznamo po bolečinah v sklepih in vnetjih.
Vrste luskavice
Poznamo štiri glavne tipe luskavice z značilno obliko izpuščaja. Pri nekaterih ljudeh se pojavlja več tipov hkrati:
- Luskavica v plakih je najpogostejša oblika, ki traja vse življenje. Zanjo so značilna ploščata žarišča zadebeljene kože, prekrite z luskami, ponavadi na komolcih, kolenih, nad trtico in ledveno hrbtenico ter na lasišču. Koža lahko srbi in tudi nohti se lahko zabarvajo ter odebelijo.
- Kapljična luskavica, ki najpogosteje prizadene otroke in mladostnike. Zanjo so značilna številna rožnata žarišča v obliki kapljic, premera približno centimeter, ki se luščijo, večinoma na hrbtu ali prsnem košu.
- Pustulozna luskavica je redkejša, zna pa biti nevarna zaradi možne dehidracije in ledvične odpovedi. Prepoznamo jo po drobnih gnojnih mehurčkih na dlaneh in podplatih, obsežnih območjih pordele in vnete kože, ki je občutljiva na dotik, ter po vnetih območjih, ko se lahko zadebelijo in luščijo. Kadar prizadene vse telo, terja bolnišnično zdravljenje.
- Inverzna luskavica se rada loti starejših ljudi in je znana po vlažni, pordeli koži na kožnih pregibih, predvsem v dimljah, pod dojkami in včasih pod pazduho.
Kako se luskavica zdravi?
Pri blagi obliki luskavice zadošča ustrezna nega kože z mastnejšo kremo in izogibanje vsem pripravkom, ki kožo izsušijo. Oblačila morajo biti ohlapna in iz naravnih materialov, ki omogočajo dihanje. Dobro denejo pripravki, ki vsebujejo emoliente (sredstva za mehčanje kože) in vlažilce kože, kot sta urea in glicerol. Priporočljive so tudi oljne in slane kopeli. Na vse oblike bolezni ugodno vpliva klimatsko zdravljenje v obmorskih krajih, pa tudi v nekaterih za luskavico registriranih zdraviliščih po Sloveniji.
Če bolezen povzroča več težav, pridejo prav lokalna zdravila oziroma pripravki s katranom in snovjo ditranol, ki blaži vnetje in luščenje. Žal ima katran neprijeten vonj in lahko umaže posteljnino, vendar je zelo učinkovit. Bolj praktični za uporabo so vendarle pripravki z derivati vitamina C, samostojni ali v kombinaciji z lokalnim kortikosteroidom, ki jih na kožo nanašamo od enkrat do dvakrat na dan. Samostojni kortikosteroidni izdelki so sicer učinkoviti, vendar ob daljšem jemanju lahko stanjšajo kožo.
Če so zdravila za nanašanje na kožo premalo učinkovita, zdravnik lahko predpiše sistemsko zdravljenje z retinoidi, metokresatom in ciklosporinom, česar pa se morajo varovati nosečnice in ženske, ki nameravajo zanositi, saj lahko povzročijo resne okvare na plodu.
Pri luskavici, ki zajame večje površine kože, je zelo učinkovito zdravljenje z ultravijolično svetlobo, edina slaba stran te metode je, da nekoliko poveča ogroženost s kožnim rakom, zato mora potekati pod nadzorom dermatologa. Tudi zmerno sončenje pomaga bolnikom z luskavico, vendar se je treba z zaščitno kremo zavarovati pred sončnimi opeklinami. Hitreje boste okrevali in manj bo zagonov bolezni, če se boste izogibali nezdravi, mastni hrani in alkoholu.
Ne ostajajte za štirimi stenami!
Ker okolica zaradi videza bolezen pogosto drugače dojema, je veliko bolnikov stigmatiziranih, vanje pa se naselijo strah, jeza, zadrega in celo depresija. Zato si poleg zdravljenja poiščite še druge oblike pomoči. Društvo psoriatikov Slovenije združuje bolnike v Sloveniji in vam lahko pomaga z nasveti in podporo. Več na www.drustvo-psoriatikov.si.
