Zdravje

Bruselj naj bi predlagal zmanjšanje izpustov za 40 odstotkov do leta 2030

STA/M.J.
22. 1. 2014, 08.02
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Evropska komisija bo danes predlagala drugi energetsko-podnebni sveženj s cilji do leta 2030. Pričakuje se predlog, naj članice EU izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 glede na leto 1990 zmanjšajo za 40 odstotkov. Prav tako bo komisija predlagala smernice za sporno pridobivanje plina in nafte iz skrilavcev.

Poleg zavezujočega cilja za zmanjšanje izpustov bo komisija predvidoma predlagala tudi, naj članice do leta 2030 delež obnovljivih virov energije povečajo na 27 odstotkov, a ta cilj naj ne bi bil zavezujoč. Novega cilja za energetsko učinkovitost za zdaj naj ne bi predlagala. Bo pa sveženj vključeval tudi zakonodajni predlog za izboljšanje neurejenega sistema trgovanja z izpusti.

Prvi energetsko-podnebni sveženj, ki je začel veljati leta 2009, določa tri temeljne cilje do leta 2020: zmanjšanje izpustov za 20 odstotkov glede na leto 1990, 20 odstotkov obnovljivih virov v končni porabi energije in zmanjšanje porabe energije za 20 odstotkov. Do konca leta 2012 je EU izpuste ogljikovega dioksida znižala za 18 odstotkov.

Okoljevarstvene organizacije sicer s pričakovanimi predlogi ne bodo zadovoljne. V Greenpeaceu želijo, da članice unije izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 znižajo za 55 odstotkov, da delež obnovljivih virov povečajo na 45 odstotkov in da energetsko učinkovitost izboljšajo za 40 odstotkov ter da so vsi trije cilji zavezujoči.

O predlogih, ki jih bodo danes v Bruslju razgrnili predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso ter komisarja za energijo in podnebno ukrepanje Günther Oettinger in Connie Hedegaard, bo razpravljal vrh EU 20. in 21. marca. Kompromis, ki ga bodo na koncu dosegle članice unije, bo pogajalsko stališče unije za mednarodno podnebno konferenco decembra 2015 v Parizu.

Prav tako bo komisija predlagala skupne smernice za sporno pridobivanje plina iz skrilavcev. Plin in nafta iz skrilavcev se pridobivata z lomljenjem kamnin globoko pod zemljo z vodnimi curki pod visokim pritiskom, obogatenimi z različnimi kemikalijami, pri čemer je mogoč vnos metana in različnih kemikalij v podtalnico, kar poveča možnost eksplozij in poslabša kakovost pitne vode.

Po pričakovanjih bo predlagala, naj članice pred odobritvijo spornega pridobivanja plina iz skrilavcev zagotovijo okoljsko oceno in ustrezno obveščanje o kemikalijah, ki se pri tem uporabljajo. To bodo sicer za zdaj le smernice, ne zavezujoča pravila, a komisija naj bi v letu 2015 preučila stanje in presodila, ali bodo potrebni tudi zakonodajni predlogi.