Katere gobe so užitne?
Med najbolj priljubljenimi so jurčki, lisičke in dežnikarice, sicer pa je kulinarično zanimivih veliko gob, ki se razvrščajo v različne gastronomske razrede.

Slovenija je bogato pokrita z gozdovi, ki so dom številnim prebivalcem, med drugim tudi številnim gobam. Gozdovi pokrivajo kar 58,4 odstotka naše dežele, zato spadamo med najbolj gozdnate države v Evropi. V minulem tednu so jurčki, lisičke in druge gobe v velikem številu pokukale na plano in razveselile ljubitelje gobarjenja. Sezona rasti gob se sicer pri nas začne že marca in traja vse do pozne jeseni. Nabiranje se navadno začne z marčno polževko, aprila nabiramo smrčke, čez poletje lisičke in gobane, jeseni pa lahko v gozdu najdemo več različnih vrst gob.

Osnovna pravila

Slovenski gozdovi so precej bogati z gobami, a ima vsaka regija določene značilnosti glede na sestavo gozda in tal. Tako se težko opredelimo, kje raste največ gob, vendar velja, da je diverziteta največja v mešanih gozdovih ter na bazičnih tleh, precej manjša je v iglastih gozdovih in na višje ležečih pobočjih. Priznati moramo, da je nabiranje gob med Slovenci izjemno priljubljena dejavnost, a kljub temu le redki gobarji dosledno upoštevajo pravila gobarjenja. Za začetek je priporočljivo, da gobar ve, da sme nabrati le omejeno količino gob, in sicer dva kilograma po osebi dnevno. Vedeti je treba tudi, da pri nas rastejo gobe številnih vrst, med katerimi jih je kar nekaj strupenih in celo smrtno nevarnih. Zato je pametno, da gob ne nabiramo po občutku, temveč je treba poznati vsaj osnovne vrste, da ne tvegamo zastrupitve oziroma zdravstvenih nevšečnosti. Nekatere gobe so celo zaščitene in jih je prepovedano nabirati.

najden jurček
Dreamstime
Te dni nabiramo predvsem jurčke in lisičke, pa tudi druge gobe.

Ni vseeno, kako jih nabiramo

Ni vseeno, kako gobe nabiramo; prepovedano je uporabljati pripomočke, ki poškodujejo rastišče ali podgobje. Nabiramo jih tako, da ostanejo vidni vsi deli gobe. Tako so razvidne tudi morfološke značilnosti, na podlagi katerih lahko gobo prepoznamo. Praviloma jih ne režemo ob dnišču beta, pri tleh, saj tako ne bi vedeli, kaj se skriva pod dniščem. Prav tako gobe prenašamo v trdni embalaži, ki omogoča širjenje spor, in nikakor v plastičnih vrečkah.