Če je fižol nekoč veljal za manjvredno živilo, ki so ga jedli predvsem reveži, danes uživa ugled cenjenega živila, enakovreden drugim stročnicam, ki jih sicer sodobni človek poje bistveno premalo. Po navadi se mu izogibamo zaradi neprijetnega napenjanja, a kot smo že poudarili, je odličen vir hranil in hkrati cenovno dostopno živilo, ki ga lahko pripravimo na nešteto načinov.
Vseeno je, kakšen je
Naj po posušen, konzerviran ali zamrznjen, fižol je zmeraj prava izbira. Ali veste, da po kakovosti prekaša večino druge zelenjave? Poleg rastlinskih beljakovin vsebuje kopico mineralov, med katerimi so cink, kalcij, magnezij in kalij, ter vitamine A, B, C in E. Ne pozabimo na vlaknine in ogljikove hidrate. Ima tudi nizek glikemični indeks, zato ga priporočajo sladkornim bolnikom in tistim z visokim krvnim tlakom.
Fižol je nepopoln vir beljakovin
Kot smo že omenili, fižol vsebuje beljakovine, katerih gradniki so aminokisline. Glede na določene aminokisline, ki jih živilo vsebuje, pa poznamo popolne in nepopolne vire beljakovin. Fižol spada med slednje, a to ni tako slabo. Da bi zadostili potrebi po vseh esencialnih aminokislinah, moramo fižol kombinirati z živili, ki jih prav tako vsebujejo. Kombiniramo ga denimo z rjavim rižem ali pa nekaj ur pozneje pojemo še pest mandljev. Tako bomo zaužili vse aminokisline, ki jih potrebujemo za zdravje.
Vir folatov
Folate morajo uživati predvsem nosečnice, saj preprečujejo težave pri razvoju ploda. Sicer so koristni za telo, ker preprečujejo utrujenost, šibkost in razdražljivost. Pomembni so tudi za zdravje srca. Najbolje je, če fižol skuhamo sami; v primerjavi s tistim iz pločevinke vsebuje več folatov.
