Ženske se pogosto pritožujejo, da v Sloveniji ni pravih moških. Sanjarijo o nežnih ljubimcih, ki pa niso poženščeni; so možati, a znajo biti nežni. Kako jim ženske lahko pridemo naproti?

Ženske lahko pridejo naproti moškemu, če so v ženski energiji. Problem je pri ženskah, ki so bile očetove »ljubice« in moške primerjajo z očetom. Te težko zadržijo partnerja, ker imajo že partnerja očeta, ki mu noben moški ni kos, v šali bi rekel, da je oče zanj nelojalna konkurenca. Podobno moški, ki je bil preveč povezan z materjo, bodisi da je samohranilka, vdova ali pa samo posesivna, ki preveč skrbi za svojega sinka, že imajo ženo. Takšni pogosto že v otroštvu mami povedo, jaz se ne bom nikoli oženil, ti boš moja žena, in to drži kot pribito. Pri takšnih ne morete iskati »pravega« moškega, pa tudi če ga najdete, boste tekmovale z njegovo mamo. Na nekem predavanju sem povedal, da če želiš biti kraljica, najprej naredi svojega za kralja. V naravi je tako, da ženska podpre moškega z žensko energijo, da je lahko moški. Ko postane moški, se ženska lahko sprosti v ženski energiji.

Kako kot moški občutite pravo žensko energijo? Se da to opisati? Morda imamo ženske o tem drugo predstavo, kot jo imajo moški. 

Prava ženska je samozavestna, se zaveda svojih ženskih moči in ji ni treba in ne sme z moškim tekmovati. Kot moški se ob takšni ženski počutim prijetno, se zavedam, da sem moški. Ženska, ki deluje na moški način, dobesedno kastrira moškega. Ali je ženska prava ali ne, ni odvisno od tega, kako lepa je po nekih kanonih, ki jih je vsilila družba, ampak kakšno energijo izžareva. Vsaka ženska ima dovolj ženske energije, sámo delovanje je lahko žensko ali moško. Včasih pa ženska ob slabem moškem prevzame moško vlogo in zasovraži slabega moškega. Težko bi vedel, kakšno predstavo ima ženska o tem, kdaj je prava ženska. Lahko pa kot moški povem, da je ženska lahko lepa, urejena, lepo oblečena – če je tekmovalna, zame ni prijetna. Ženska po naravi zbira energijo, moški pa da impulz, kaj bosta s tem naredila. Lahko pa tudi zamenjata vlogi, vendar oba, ker bo drugače polomija.

Pravijo, da moramo najprej vsak pri sebi uravnotežiti ženski in moški pol, energijo očeta in matere, preden smo zreli za partnersko zvezo. Se pa večkrat kot to zgodi, da naletimo na partnerja, ki nam sproži rano, ter se leta in leta vrtimo v krogu, dokler morda ne spregledamo. Morda pa tudi ne. Kako to pospešiti?

Najprej se znebite iluzije, da bomo dobili partnerja, kot smo si ga zamislili. Partner je vedno pravi, takšen, ki ustreza našemu notranjemu stanju. Partner je učitelj, preko katerega lahko najhitreje napredujemo. Naslednja iluzija je, da je lahko partner tiger in mali mucek v isti osebi. Takšen ne obstaja, je eno ali drugo. Pa tudi iluzije, da moški nimamo čustev. Smo enako ranljivi, včasih še bolj kot ženske, samo tega ne povemo naglas. Vsekakor je odgovor delo na sebi, razreševanje travm, odvisnosti, ujetosti v napačne koncepte in načine odzivanja na partnerja.

Ali verjamete, da je za vse napisan načrt vnaprej, ali smo kreatorji svojih usod?

Ne verjamem nič, ampak vem, da smo si načrt za življenje sami skreirali na podlagi tega, kaj moramo doživeti v tem življenju. Celo osebe, ki jih bomo srečali, so določene. Nove izbire v tem življenju nimamo več, lahko pa izbiramo, kako bomo sprejeli svojo usodo in osebe, ki jih srečamo. Naš odziv pa bo določil našo srečo ali nesrečo.

Katera misel se vam prva porodi ob omembi otoka Iž?

Mirna oaza sredi puščave, kaosa prehitrega življenja, pehanja za vse več in več. Življenje na Ižu se odvija v času daleč nazaj, kot da se ga civilizacija, kaos, covid in tekmovalnost še niso dotaknili. Zaradi omejene možnosti dostopa – ni vodovoda, ni vrveža – bo še dolgo ostalo tako.

ogorevc marijan
Revija Zarja Jana
Bioterapevt Marjan Ogorevc o moško-ženskih odnosih in boljši spolnosti

Kako občutite svobodo?

Svoboda je zame, ko se lahko svobodno odločam, ne da bi bil ujet v koncepte, navade in delovanja v smeri, kako bom nekaj pridobil. Svoboda je tudi ekonomska neodvisnost. Svoboda zame pomeni veliko večjo odgovornost za svoje delovanje, saj se zavedam, da imam kot javna osebnost s tem, kar napišem, posnamem in govorim, večji vpliv na ljudi. Svoboda je tudi mirovanje ali aktivnost, ko se sam odločiš. Malo ljudi ima takšno svobodo. Sam sem neskončno hvaležen zanjo.

Ljubezen?

Uf, zdaj ste me pa našli. Ljubezen je brezpogojno sprejeti vse in vsakega, takšnega, kot je. To je stanje zavesti in je trajno. Ljubezen ni delovanje, ampak bivati v tem stanju zavesti, in ljubezen ne potrebuje pridevnika – je ali ni, vse drugo so floskule. Zaljubljenost pa je kratkotrajna, vendar pogojna, in se hitro pokvari, če naš ljubi ne izpolni naših pričakovanj. Ker nihče ne izpolni pričakovanj, smo slej kot prej razočarani in nezadovoljni. V tibetanskem budizmu tantrajama pravijo: če nekoga ljubiš, ga ne vežeš nase, daš mu svobodo. Vsak naj se sam vpraša, ali je pripravljen svojemu ljubemu dati svobodo. Večina tega ne zmore, nismo še na tej stopnji zavesti, zato vadimo tako, da ga vežemo nase, želimo ekskluzivno pravico do njega in tega, da bi bil takšen, kot si želimo. Pogosto slišimo floskulo: Kako bi bil jaz srečen/srečna, če bi ti bil drugačen. V resnici sporočajo, če živiš moje življenje, bom srečen. Kaj pa on?

Delavnice na Ižu, ki sta jih vodila s sinom Andrejem, so posebna izkušnja. Občutek miru se naseli in traja. Kako pa se po poletju počutite sami? 

Seveda moje delo na delavnici zahteva veliko priprav in vložka in se moram tudi sam regenerirati. Včasih, ko sem še mislil, da lahko za nekoga nekaj naredim, sem bil bolj utrujen, saj sem oddelal del težav udeležencev. Danes vem, da jaz nič ne delam, ne zdravim. Jaz samo razložim, povem svojo izkušnjo, pomagam poiskati vzroke za težave in jih energijsko podprem v vodenem procesu. Vsak pa naredi samo toliko, kot je v danem trenutku pripravljen in kolikor želi sodelovati ter se spreminjati. Dober terapevt se ne meša v terapevtski proces, ne določa, kaj se bo naredilo, in nima cilja, samo vodi. Vmešavanje je agresija, ki prej škoduje kot koristi. Da bi bil na delavnici povsem pretočen, se naravnam na to, kaj lahko dam, ne, kaj lahko dobim. Dati pa imamo vedno dovolj, in s tem smo pretočni za več energije.

Govori se, da pišete novo knjigo. Je čutiti pritisk, ker že čakamo na nekaj, kar šele nastaja, ali je to morda celo spodbuda?

Res je, pišem kar dve knjigi. Pisanje seveda ustvarja pritisk, zame je vedno izziv in navdih ter priložnost za delo na sebi. Vedno pa imam pred sabo bralce, s katerimi na višji ravni komuniciram, ko pišem, in poskušam začutiti, kaj si želijo. Razmišljam pa tudi, da bo knjiga koristna za moje učence in pri njihovi terapevtski praksi. Tudi področje, ki je že opisano pri avtorjih, ki so prevedeni v slovenščino, želim napisati tako, da je sprejemljivo za naše ljudi. Na primer vzhodnjaške filozofije ne moremo kar direktno prenašati v naše okolje, saj je ne bi razumeli, zato jo prilagodim našemu razumevanju. Ko začne knjiga pisati mene, me prisili, da se spreminjam in ne morem nadaljevati, dokler ne dosežem določene ravni čistosti in zavesti, da lahko nadaljujem. Vsaka knjiga je težja za pisanje, ker raste moja odgovornost do bralcev.

Nam malo namignete, o čem pripovedujeta knjigi?

Ena naj bo še skrivnost, v njej pišem o tistih, ki živijo med nami in niso z našega planeta. Ta bo počakala do naslednjega leta. Knjiga, ki bo prišla iz tiska morda konec leta, pa bo najbolj zanimiva. Preizkušam se v novem žanru, ki ga moji bralci pri meni še ne poznajo. Ustvaril sem moškega in žensko, ki predstavljata vse moške in ženske sveta. Skozi erotično pripoved ju vodim najprej skozi jogijske vaje in v nadaljevanju, ko sta dovolj zrela, skozi tantrično izkušnjo, da postaneta popolna ljubimca in živita v popolnem spoštovanju, sožitju, da sta primer, kako naj bi živeli v partnerskih zvezah. V knjigi bodo tisti, ki se odločijo podati v tantrično izkušnjo, našli popolne vaje, napotke, filozofijo tantre. Ne gre za neosodobno zahodno tantro, ki ima cilj postati boljši ljubimec in si pridobiti moč, kar se dobro prodaja. Gre za izvirno sedem tisoč let staro tantro, ki ima za cilj predati se čisti zavesti, ki skozi dve ali več oseb v popolni svobodi, odprtosti doživi ekstazo in blaženost. Tudi to tantro sem prilagodil času in prostoru, v katerem živimo. Tantra pa se tu ne konča, saj se izkušnja nadaljuje v tem, da se blaženost širi med ljudi.

Spolna energija je zdravilna, ampak je treba znati in je ne zlorabiti. Se lahko naučimo spolnosti iz učbenika? V nekaterih staroselskih kulturah so mamice na svoje hčerke prenašale znanje, kako se pripraviti na združenje moškega in ženske, kako se božati, kako pripraviti svoje telo. Tega, da bi očetje pripravljali sinove, še nisem zasledila. Sem pa rek ženska se rodi, moškega je pa treba narediti. Kaj pravite?

Ženska se res rodi v ženski energiji in doživlja iniciacije s prvo menstruacijo, nosečnostjo, menopavzo. Moški mora biti iniciran, da bi aktiviral in ozavestil svojo moško energijo, ki jo je nekoč potreboval za preživetje, danes za uspešno delovanje, da bi bil dober ljubimec in opora ženski. Nekatera ljudstva poznajo ta obred še danes. Nam to manjka, zato nekateri moški vse življenje ostanejo v neki čudni energiji, včasih pa povezani z mamo. Spolnost za reprodukcijo nam je dana po naravi. Spolna energija je v naravi tako kot pri živalih namenjena najprej nadaljevanju vrste, in če je v ravnovesju, tudi boljšemu zdravju. V primeru, ko nismo v ravnovesju, smo napeti, frustrirani in nervozni, je normalna spolnost ob doživljanju orgazma koristna, saj nas osvobodi napetosti in odvečne energije, pa še prispeva k izboljšanju odnosa. O tem je pisal že Freud. Takšna spolnost sčasoma znižuje življenjsko energijo in libido se v starosti pri večini spusti do ničle. Na vzhodu pa poznajo tudi spolnost, v kateri energije ne izgubljamo, ampak jo pridobivamo. Tu pa govorimo o različnih tantričnih praksah.

Med tantro in jogo je bistvena razlika. V jogi se s pomočjo jogijske prakse, askeze, discipline posameznik razvija do stopnje združevanja z absolutnim, božanskim. Tantra pa ni možna pri posamezniku, ampak v dvoje, včasih tudi z več osebami. Izhodišče pa je, da sem že v absolutnem, in ob pogoju, da z meditacijo prej spoznam absolutno, sem s pomočjo jogijske prakse prečiščen, nadaljujem s tantro. V tantri se osebnosti dveh izgubita in združita v eno zavest. Tam, kjer joga doseže cilj, se tantra šele začne in prenese na raven telesa, ki je najsvetejše na tem svetu. Tako se izpolni želja svetega, da se širi preko blaženosti v materialni svet. Če ima joga za cilj doseganje nirvane, ima tantra za cilj udejanjanje svetega v telesu in v paru.

Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.

01_Zarja_Jana_42
zarja jana
naslovnica