Z vidika modernega narodnega športnega razvoja je bilo pomembno gimnastično organiziranje. Na Slovenskem so bili prvi nosilci Sokoli in nemški Turnarji, ki so se društveno organizirali v letih 1862 in 1863. Ob telovadcih so se nato kmalu organizirali še ljubitelji in raziskovalci gora ter gorništva, pa tudi prvo kolesarsko društvo smo dobili. S koncem prve vojne in organiziranjem jugoslovanske države smo bili Slovenci soustanovitelji državnih zvez, s čimer se nam je odprla pot v mednarodni šport.
Edinstveni športni talenti
Slovenija je razmeroma mlada država, ki je bila del Jugoslavije do leta 1991. Posledično je večina nekdanjih športnikov tekmovala pod jugoslovansko zastavo. V treh desetletjih po osamosvojitvi pa smo Slovenci začeli izkazovati edinstvene športne talente v številnih moštvih in posameznih športih. Nedavni uspehi naših olimpijcev so le eden izmed mnogih zgovornih dokazov, da je šport pomemben del naše kulture.
Muzej športa
Z razvojem sta se oblikovali tradicija in dediščina, ki so jima posvetili pozornost že telovadci Sokoli pred drugo svetovno vojno. Po drugi svetovni vojni se je delček sokolske in športne dediščine prenesel na fakulteto za šport ali pa se hranil pri posameznih športnih organizacijah in posameznikih. Manjkala je enotna in celovita institucija, ki bi prevzela skrb za dediščino športa. Tako je bil leta 2000 ustanovljen Muzej športa v Ljubljani. V njem poteka zbiranje gradiva, v delu prostorov pa je urejena manjša razstava, ali bolje rečeno, predstavitev delčkov športne dediščine, hranjene v depoju oddelka Muzeja športa. Ta zajema predmete s področja gimnastike ali telovadbe, lahke in težke atletike, športnih iger, mehanskih, vodnih in zimskih športov ter na drugi strani primere olimpijstva in razvoja objektov, na primer Planice in dvorane Tivoli.
