Novice Svet24

Krofi, kot tradicionalna pustna jed, so v večini dežel najbolj priljubljena pustna hrana, le da imajo v drugih kulturah prilagojeno obliko in drugačno ime. A Slovenci smo še nedolgo nazaj namesto krofov pripravljali tudi druge jedi, ki so veljale za tipično pustne. 

Biti mora mastno in cvrto

Nekatere izmed njih so skoraj pozabljene, druge pripravljamo ob posebnih priložnostih in niti ne več toliko v času pusta. Vsem je v prvi vrsti skupno to, da so mastne in nasitne. A zakaj? Spomnimo na rek »pust mastnih ust«, ki govori v prvi vrsti o jedeh, ki so mastne, pa tudi sladke in ocvrte. Gre za simbolni pomen, s temi jedmi namreč želijo privabiti obilno letino in veljajo za še zadnji obilni obrok pred začetkom 40-dnevnega velikonočnega posta. Od tod pa tudi izbira besede pust, ki je najverjetneje nastala iz besede »mesopust«. Skovanka je nastala iz »meso« in »pustiti« ali »meso« in »postiti«, kar je dobeseden prevod iz italijanskega izraza »carneleva«, v pomenu »opustiti meso«. Od tod tudi razvoj besede »carnevale«, od koder izhaja evropska kulturna beseda karneval, v pomenu »praznovanje pusta«.

Praznik uživačev v hrani

Kar je skupno celotni pustni kulinariki na slovenskem je to, da so vse pustne jedi bile pripravljene z namenom, da se konec zime porabijo stare zaloge in se naredi prostor za nove, saj je bil pustni čas zadnje obdobje kolin do jeseni. Med pustnimi jedmi tako izstopajo tiste, ki se kuhajo iz svežega in prekajenega mesa ter ocvrta hrana, razlaga dr. Ana Vrtovec Beno, etnologinja in kulturna antropologinja. Poleg krofov so se pripravljali tudi flancati, krhki, bolj znani kot »štraube«, in kvašeni. Ne glede na to, katere pripravljate, še vedno govorimo o ocvrtih slaščicah. Sem pa spadajo tudi miške, katerih priprava je precej preprostejša in dopušča veliko različic. Miške veljajo sicer za italijanske krofe in se tradicionalno pripravljajo z rikoto, sicer pa jih pri nas po navadi pripravljamo z jogurtom, pogoste so tudi z orehi in rozinami.

arhiv

Na območju Ribnice se v času pusta pripravljajo tudi »žinkrofi«, ocvrti žepki iz testa, ki ostane pri izrezovanju krofov. Ti se ločijo od sladkega nabora po polnilu, saj so po navadi polnjeni s prekajenim mesom ali v sladki različici, z makovim nadevom. Veliko starejša slovenska jed kot pustni krofi je ocvirkovka ali špehovka, včasih se je pripravljala celo pogosteje. Nekoč naj bi gospodinje na pustni torek celo tekmovale, katera bo pripravila boljšo. V dobrepoljski dolini pa so na »tadebeli« četrtek pripravljali »štulo«, preprosto jed iz prosene kaše, kuhane na vodi, v kateri se je prej kuhalo prekajeno meso, pomešano z mesom in jajcem; gospodinje so jo nadevale v vlečeno testo in spekle ter po navadi ponudile s hrenovo omako. Sicer pa se je okoli pusta v slovenskih kuhinjah pogosto pripravljala tudi kisla juha, v kateri se je kuhala svinjska glava, od tod tudi rek: »Danes je mali pust, ko se kuha čeljust.« Del pustne pojedine je bila tudi godla, juha, ki je nastala po nesreči. Če je med kuhanjem počila krvavica, so kašo pomešali z nekaj jušne osnove in postregli kot juho. Pogosto pa so se postregla tudi prekajena in kuhana svinjska rebra, ni pa manjkalo niti zabeljenega kislega zelja niti repe ter drugega suhega mesa.