S to preprosto optično iluzijo je mogoče vsaj nekoliko pojasniti, kako delujejo naši možgani. V sliki nekateri sprva vidijo dva zajca, drugi dve raci, a to niti ni toliko pomembno, bolj zanimive so nadaljnje zagonetke, s katerimi postrežejo naši možgani.

Ko je kolesje v naši glavi končno sposobno razpoznati obe živali, lahko miselno sliko po mili volji obrača. Ko si denimo zamislimo zajca, vidimo zajca. A glej ga zlomka, ko sliki postavimo eno ob drugo, lahko vidimo le dva zajca ali dve raci. Da bi istočasno videli obe živali, recimo zajca na levi in raco na desni strani, od nas terja hud napor, našim možganom pa predstavlja veliko težavo. Razen, če uporabimo naslednji trik.

Ključen je kontekst

Predstavljajte si, kako raca ugrizne zajčka. Ko v možgane zasadimo to misel, se zgodi nenaden premik, hkratna slika obeh živali pa nam naenkrat ne predstavlja več težave. Vse je torej v okviru, v katerem si prikazano osmislimo. Kot je pojasnil Kyle Mathewson, avtor študije, objavljene v reviji Perception, se »vaši možgani, ko sliki dodamo vsebino, nekako "oddaljijo" in uzrejo celotno sliko.«

Mathewson je v svojem eksperimentu prišel še do enega zanimivega zaključka. Ugotovil je, da je ključna vsebina, ki jo je predstavil svojim poskusnim zajčkom. Tako so udeleženci brez težav hkratno videli obe živali, kadar jim je dejal, naj si predstavljajo, kako »raca ugrizne zajca«, medtem ko manj natančna opredelitev, denimo »predstavljajte si raco, ki stoji ob zajcu,« ni bila uspešna. Meni, da je ohlapnejša opredelitev spodletela zato, ker možgani v tem primeru niso imeli izhodišča glede tega, katera od obeh podob naj bi pravzaprav bila raca in katera zajec.

Čeprav bo med bralstvom nad raziskavo marsikdo vihal nos, češ, kaj ima vse to veze z našimi vsakodnevnimi tegobami, je psihologija, na kateri temelji, precej zanimiva. Kot pravi avtor: »Študija kaže tudi to, da lahko z zgolj nekaj besedami ali slikami vplivamo na način, kako naši možgani interpretirajo informacije. Tega bi se morali vsi mi zavedati, ko denimo prebiramo posamezno novico.« Interpretacija in razumevanje informacije sta po njegovih besedah pogosto podvrženi predvsem našim željam oziroma predstavi o posameznem dogodku.