Usoda olimpijskih mest

Kaj se zgodi z olimpijskimi mesti po spektaklu olimpijskih iger? V skoraj vseh primerih propadajo. Nekatera pa doleti usoda, ob kateri se ne moremo otresti občutka, da ima zgodovina ciničen smisel za humor.

Tik pred otvoritvijo poletnih olimpijskih iger v Braziliji iz Ria de Janeira prihajajo poročila nezadovoljnih atletov, ki se pritožujejo nad stanjem, v katerem so našli svoje apartmaje. Ometi in ploščice odpadajo, umivalniki se posedajo, napeljave niso dokončane.

Ni prvič, da olimpijska vas ni pripravljena za prihod atletov. Takšne kritike so letele tudi na zimske olimpijske igre v Sočiju. Roko na srce, olimpijske igre so izjemno drag spektakel z omejenim rokom trajanja. Ko ogenj ugasne, za njim ostane le neizkoriščena športna infrastruktura, ki je odslužila svojemu enkratnemu namenu.

Sarajevo 1984

Zapuščena steza za bob je bila s središčem Sarajeva povezana z gondolo. Le-to je prekinila meja med Republiko Srbsko in Federacijo.

Med najbolj pretresljivimi so gotovo podobe zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. Prizorišče mednarodnega miru in športnega duha je čez slabo desetletje uničila vojna med nekoč bratskimi republikami. Ponos Sarajeva, bob stezo, so srbske sile koristile kot oporišče, iz katerega so z minometi in ostrostrelskimi gnezdi obstreljevale oblegano mesto. Gondola, ki je bob stezo povezovala s centrom Sarajeva, stoji uničena. Republika srbska, kjer stoji bob steza, in federacija, pod katero spada večina Sarajeva, se še vedno nista sporazumeli o njeni obnovi, čeprav je mesto za to že večkrat izrazilo interes.

Kot najbolj žalosten simbol miru pa pod zapuščeno smučarsko skakalnico Igman stoji podij za podeljevanje medalj. Med balkanskimi vojnami so na njem streljali vojne ujetnike.

Soči 2014

Samo trije avtomobili so parkirani pred areno Adler v Sočiju. Po navedbah lokalnih medijev se olimpijski park spreminja v zapuščen geto.

Kot igra miru je bila hitro pozabljena zimska olimpijada v ruskem Sočiju. Ne le da je mogoče z dovolj velikim vložkom imeti zimsko olimpijado v sredozemski klimi, v njeni senci lahko zasedeš tudi del sosednje države.

Lokalni mediji so zapuščena poslopja olimpijade v Sočiju poimenovali kar 51 milijard ameriških dolarjev vreden geto, saj vse od konca iger stojijo zapuščena. Kljub visoki ceni pa športniki niso bili zadovoljni s svojo nastanitvijo, na začetku olimpijade so družbena omrežja polnile podobe nedokončanih apartmajev.

Atene 2004

Zapuščen stol v bazenu atenskega olimpijskega mesta.

Olimpijada v Atenah je bila prestreljena s slabo organizacijo in rešitvami pet pred dvanajsto. Kljub temu jim je potrebno infrastrukturo uspelo pripraviti do datuma olimpijskih iger, a so igre mestu in grški državi vseeno prinesle neto izgubo. Kritiki in zagovorniki se še vedno prepirajo, ali so bile igre smiselne in so prispevale k vsaj delnemu ekonomskemu okrevanju Grčije ali so bile žebelj, ki je zapečatil njen dejanski kolaps.

Peking 2008

Od hale za odbojko v centru Pekinga odpadajo pobledeli plakati.

Druge najdražje igre v zgodovini so bile letne olimpijske igre v Pekingu. Njihova infrastruktura, podobno kot drugje, zdaj sameva in po tihem propada, pri čemer je izjema samo tako imenovano Ptičje gnezdo – osrednji stadion, ki še vedno služi prireditvam in proslavam.

Ostala poslopja niso imela te sreče, prizorišče za kajakaštvo, jadranje, odbojko in kolesarstvo BMX ostajajo zapuščena.

Atlanta 1996

Ameriški urbanisti so sicer imeli velike načrte glede osrednjega olimpijskega stadiona Turner Field, ki so ga po letni olimpijadi predali v uporabo lokalni bejzbolski ekipi. Vendar se je ta po slabih dvajsetih letih odločila preseliti drugam, saj je vzdrževanje predimenzioniranega stadiona z 80.000 sedeži prehitro praznilo zakladnico. »Ko moraš zamenjati vsak sedež, je to 15 milijonov dolarjev. Moraš zamenjati luči? Pet milijonov. Pobarvati jeklo? Tri milijone. Stomilijonski proračun gre zelo hitro,« je odločitev kluba glede selitve pojasnil Mike Plant, vodja poslovnega oddelka pri Atlanta Braves. Klub se je preselil, stadion pa bo že naslednje leto detoniran.

Berlin 1936

Olimpijski bazen berlinskih iger se zobu času upira uspešneje kot mnoga sodobna prizorišča.

Prve olimpijske igre, ki so imele televizijski prenos, so bile tudi prvi televizijski signal, ki smo ga z Zemlje poslali v vesolje. Če v vesolju obstaja inteligentno življenje, si bo prvi vtis o življenju na Zemlji ustvarilo prav na podlagi tega signala. Močno politizirane letne igre, ki jih je nemški kancler Adolf Hitler dojemal kot svoj osebni projekt in dokaz rasne superiornosti arijcev, so bile igre presežkov tudi v ostalih pomenih. Nemčija je zgradila nov amfiteater s 100.000 sedeži, šest gimnastičnih hal in več ostalih manjših prizorišč.

Olimpijsko prizorišče, ki so ga poimenovali »vas miru«, so po igrah po načrtih predali nemški vojski. Med drugo svetovno vojno je vas služila kot bolnišnica za nemške ranjence, po njej pa so jo zasedli sovjeti, ki so v njej uredili pehotno bazo. Podobo korakajočega nemškega vojaka so dopolnili s podobo sovjetskega vojaka, ki na nemški parlament namešča sovjetsko zastavo.

Lillehammer 1994

Hokejska hala Hakons je največja tovrstna hala na Norveškem. Še vedno je dobro vzdrževana in v redni rabi.

Kot primer dobre prakse velja izpostaviti zimske igre v norveškem Lillehammerju. Čeprav so se iz njih norčevali, da potekajo v neki zakotni vasi s 25 tisoč prebivalci, so prizorišča v uporabi še danes. Del olimpijske vasi, v kateri so bivali atleti, je bil uspešno prodan kot zasebna stanovanja, del pa je bil spremenjen v mobilne domove in prodan v druge dele države. Lokalne skupnosti so prevzele športno infrastrukturo, ki jo uspešno vzdržujejo še danes.

Lillehammer so bile hkrati prve olimpijske igre, ki so upravičile svojo tradicijo in v času trajanja dejansko dosegle svetovni mir vseh sodelujočih držav. Sedem dni pred začetkom olimpijade in sedem dni po njenem koncu je prekinitev ognja veljala celo v tedaj obleganem Sarajevu.