Storitve pretočne glasbe

Ekskluzivnost sili v piratstvo

Marjan Kodelja
24. 4. 2016, 11.08
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Storitve pretočne glasbe tekmujejo in se z glasbeniki dogovarjajo za ekskluzivnost, zato piratiziranje glasbe spet postaja vabljivo.

25 odstotkov uporabnikov interneta glasbo še vedno prenaša na nedovoljene načine.

Pred dvema tednoma je raper Drake skladbi z naslednjega albuma Views From the 6 ponudil zgolj uporabnikom Applove storitve. Kanye West je album The Life of Pablo v pretočni obliki prvi mesec po izidu ponudil le uporabnikom storitve Tidal, ko je bil dosegljiv tudi na Spotifyu, naj bi si ga po ocenah nelegalno preneslo vsaj pol milijona ljudi.

Lov na znane glasbenike

Singli in albumi se pojavijo na večini storitev, vendar se čas od izdaje do dosegljivosti povečuje. Kar je izrazitejše pri uveljavljenih zvezdnikih, ki verjetno tega ne počnejo zastonj. Ekskluzivnost je namreč najbolj učinkovit način pridobivanja novih uporabnikov. Več kot milijon naj bi se jih v enem dnevu odločilo za Tidal, zgolj zato, da so lahko takoj poslušali Kanyejev album. Poraja pa se vprašanje, kaj to pomeni za storitve in tudi za uporabnike, ki so se navadili, da glasbo prenašajo s spleta, a pričakujejo, da bodo tam na voljo tudi najnovejše uspešnice. In če smo odkriti, niso več pripravljeni čakati na najnovejšo glasbo.

Ena ni več dovolj

Težava je namreč v filozofiji pretočne glasbe. Za mesečno naročnino lahko po mili volji poslušamo vse skladbe s seznama storitve, ko naročnino prekinemo, pa nič več. Mesečni znesek je majhen, pod desetakom, vendar če bi bili za potešitev glasbenega okusa primorani plačevati naročnino dvema ali celo trem, ne bi mogli več govoriti o strošku, ki si ga lahko privošči občasni poslušalec.