Zanimivosti

Ko potujemo z letalom, imamo 0,000014 odstotka možnosti, da bomo umrli

J.P./STA
5. 4. 2016, 08.36
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.59
Deli članek:

Čeprav letalske nesreče vedno zelo odmevajo, saj običajno terjajo veliko število žrtev, letalski promet velja za zelo varnega. Zanimivo je, da več ljudi umre zaradi udara strele ali čebeljega pika kot v letalski nesreči. Da promet kljub morebitnim neobičajnim ali izrednim okoliščinam poteka varno, skrbijo tudi kontrolorji zračnega prometa.

Arhiv Svet24
Čeprav letalske nesreče zaradi običajno velikega števila smrtnih žrtev močno odmevajo, je statistična možnost za to, da bodo potniki umrli v nesreči z letalom, zelo majhna.

Letalske družbe so po vsem svetu leta 2013 opravile skoraj 100.000 komercialnih letov na dan, leta 2014 pa skoraj 102.500. V Evropi dnevno naštejejo okoli 30.000 komercialnih letov, v Sloveniji pa v poletnih dneh, ko je prometa največ, zabeležijo okoli 1400 operacij dnevno. Rekord s 1563 operacijami dnevno so zabeležili poleti 2012. "Prometa v zraku je ogromno," je ob obisku novinarjev na sedežu Kontrole zračnega prometa Slovenije (KZPS) povedal vodja usposabljanja kontrolorjev Bogdan Novak.

Čeprav letalske nesreče zaradi običajno velikega števila smrtnih žrtev močno odmevajo, je statistična možnost za to, da bodo potniki umrli v nesreči z letalom, zelo majhna. "Ko potujemo z letalom, imamo 0,000014 odstotka možnosti, da bomo umrli," je povedal Novak in navedel nekaj zanimivih primerov.

Zaradi kardiovaskularnih bolezni umre vsak drugi človek, nesreča s kolesom je smrtna v enem od 88.000 primerov, udar s strelo pa v enem od 1,9 milijona primerov. Zaradi čebeljega pika umre en človek od 5,5 milijona, zaradi vožnje z letalom pa en človek od sedmih milijonov.

Kljub temu da je letalski promet zelo varen, se med letom lahko pojavijo neobičajne ali izredne okoliščine - v primeru prvih varnost letala ali oseb na krovu ni ogrožena, v primeru slednjih pa je. Neobičajne ali izredne okoliščine se lahko razvijejo na podlagi različnih dejavnikov, npr. požara na letalu, odpovedi motorja ali padca tlaka v kabini, slabega vremena, onesposobitve pilota zaradi bolezni, grožnje z bombo ali celo ugrabitve.

Zaradi izrednih ali neobičajnih okoliščin se lahko zgodi, da nadaljevanje leta ni možno tako, kot je bilo načrtovano. Včasih mora letalo pristati na najbližjem letališču ali pa se mora pilot odločiti za zasilni pristanek. Verjetno najbolj znan primer zasilnega pristanka v zadnjih letih je pristanek letala na reki Hudson v New Yorku.

Kaj bo v takšnih okoliščinah storil pilot, je njegova diskrecijska pravica. Zanimivo je, da je v primeru reke Hudson pilot zavrnil možnost preusmeritve na drugo letališče, je spomnil Novak.

Zaradi izrednih ali neobičajnih okoliščin se lahko zgodi, da nadaljevanje leta ni možno tako, kot je bilo načrtovano. 

"Izrednih okoliščin je relativno malo, vendar mora biti kontrolor vedno usposobljen za ravnanje v takšnih okoliščinah," je opozoril Novak. Ker je izrednih okoliščin premalo, da bi se kontrolorji "učili" na njih, je potrebno nenehno preverjanje znanja, da so se v takšnem primeru sposobni ustrezno odzvati in da varnost letala ter potnikov nista ogroženi.

Na KZPS imajo za to poseben simulator, ki deluje kot običajno delovno mesto, na katerem izvajajo simulacije izrednih situacij, v okviru katerih se mora vsak kontrolor preizkusiti enkrat letno. Če preizkusa ne prestane, ima samo en popravni izpit. V zadnjih letih je bilo nekaj primerov, ko so kontrolorji izgubili delo, zato tovrstne preizkuse vzamejo zelo resno.

Novinarji so se lahko v to prepričali na nedeljski simulaciji izrednega dogodka. Kontrolorji so pomagali na ljubljanskem letališču zasilno pristati letalu, ki je začelo po vstopu v slovenski zračni prostor izgubljati višino.

Da je bila situacija izredna, sicer ne bilo opaziti, saj morajo kontrolorji delovati čim bolj mirno in posadki na letalu nuditi vso podporo. Da se dogaja nekaj neobičajnega, sta kazali le vsebina pogovora, ki ji običajen obiskovalec težko podrobno sledi, in uporaba posebne knjižice z napotki, ki je kontrolorjem v pomoč pri izrednih dogodkih.

Piloti, ki se soočijo z izrednimi okoliščinami, kontroli zračnega prometa to sporočijo z uporabo fraze "mayday, mayday, mayday", znane tudi iz hollywoodskih filmov, če posadka in letalo nista neposredno ogrožena, pa uporabijo frazo "pan pan, pan pan, pan pan".

Kot je dejal Novak, se nesreče v 99 odstotkih primerov zgodijo zaradi človeške napake, od tega v 75 odstotkih zaradi napak v komunikaciji. "Nesreča se vedno zgodi zaradi banalnega vzroka," je dejal. Čeprav se zdi nemogoče, je lahko za letalo usoden tudi vijak na stezi, ki prileti v napačen del letala.

V slovenskem zračnem prostoru so leta 2013 zabeležili dva klica "pan pan", leto pozneje štiri, lani pa tri, medtem ko so bili klici "mayday" v zadnjih treh letih štirje, med drugim zaradi udarca ptiča, dima v letalu in odpovedi motorja, je navedel Novak.