Zanimivosti

Za odpravo apatičnosti mladih je treba spodbujati njihovo ustvarjalnost

M.J.
2. 10. 2014, 16.39
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.55
Deli članek:

Apatičnost mladih je po mnenju Alberta Mrgoleta s TOM telefona zaskrbljujoč alarm odraslim, ki so pogosto rigidni pri vzgoji otrok. Odrasli bi se morali prevzgojiti in spodbujati ustvarjalnost otrok, pravi Mrgole. Plesni pedagog Mitja Popovski meni, da mlade od brezvoljnosti najlažje odvrne cilj, pri razvoju njihove samozavesti pa pomaga tudi ples.

Reuters

Na brezvoljnost in otopelost mladih so danes opozorili na okrogli mizi z naslovom Mladi v objemu apatije v organizaciji Zveze prijateljev mladine Slovenije in Plesne šole Kazina.

Kot je pred okroglo mizo za STA dejal Mrgole, sicer predsednik Nacionalne mreže Telefona za otroke in mladostnike - TOM telefona, mladi ob klicih na TOM telefon največ vprašanj postavijo v zvezi s telesnim razvojem, spolnostjo in ljubeznijo, ni pa nezanemarljiv delež klicev, v katerih mladi sprašujejo, kaj naj počnejo oziroma kaj naj s sami s sabo, in pravijo, da se nimajo kam dati. To, da govorijo, da se jim nič ne da, da je vse brez veze, je po njegovih besedah zaskrbljujoč alarm odraslim, ki se odzivajo na njihove potrebe. "To je znak, da z našimi odzivi nekaj ni v redu. Vsa ta energija odraščanja išče smisel in smisel je v odzivu," je dejal.

Ob tem Mrgole pojasnjuje, da naš šolski sistem ne podpira ustvarjalnosti otrok, ampak jo zatira. Pa tudi odzivi staršev so po njegovih besedah taki, da ne spodbujajo razvoja, da niso tolerantni, ampak vsiljivi in rigidni v tem, kako se mora otrok razvijati, kaj bo delal, kako se mora učiti, kam bo hodil trenirati. Kot pravi, bi se morali starši in vzgojitelji prevzgojiti, da bi se znali ustrezno odzivati na otrokove razvojne potenciale.

Po mnenju Popovskega so mladi, sploh srednješolci, zelo obremenjeni in imajo vedno manj časa, da bi našli svoje cilje, ki bi jim dajali voljo. Zaradi preobremenjenosti se predajo vsakodnevni rutini in nehajo razmišljati o tem, kaj radi delajo in zakaj, je dejal. Kot pravi, mladim pri plesni dejavnosti pomaga postavljati cilje, ki si jih sami izberejo, saj jih le takšni cilji lahko motivirajo in jih tako odvrnejo od brezvoljnosti. Zaradi tega so nato boljše volje tudi doma in gredo lažje v šolo, je pojasnil.

Popovski pravi, da v plesni šoli veliko gradijo tudi na samozavesti mladih. "Tudi tisti, ki bi sicer ostali v ozadju, v plesni šoli ne ostanejo tam; naučijo se stati na odru, ko jih vsi gledajo," je pojasnil. Glasba in ples pa imata, kot je spomnil, tudi psihološke učinke na mlade in nanje blagodejno vplivata. Tako se mladi bolje počutijo in se zato tudi lažje soočijo s stresom in apatijo, je poudaril.

Po besedah direktorice Plesne šole Kazina Silvestre Perčič pa opažajo, da nekateri tudi zaradi finančne stiske prenehajo obiskovati plesne vaje, kar je lahko zanje še dodaten stres. Tako bodo v Plesni šoli Kazina v tem šolskem letu 30 otrokom iz socialno ogroženih družin omogočili brezplačno obiskovanje plesnih tečajev.