»Povsem mogoče je, da je tako tudi z današnjimi podganami,« pove Robin Allaby, profesor evolucijske genetike z univerze Warwick v Veliki Britaniji. Kot pravi, bi v tem oziru lahko ključni dejavnik bila s sladkorjem in z maščobo bogata hrana, ki jo zavržemo ljudje. In kot pove Adrian Timms iz Birminghama v Veliki Britaniji, ki se bavi z zatiranjem škodljivcem, podgane pojedo praktično kar koli, tudi druge podgane.
Dejavnik tudi lahko dostopni ostanki hrane, ki jo zavržemo ljudje.
Odpadke z ulic marsikje odvažajo le enkrat tedensko, zato se ti pogostokrat kopičijo, podgane pa, razumljivo, prosperirajo. Plastične vrečke jih pač ne zaustavijo. Podganam zobje rastejo neprestano – če jih ne bi uporabljale, bi jim sekalci zrastli do te mere, da bi se jim ukrivili pod bradami in se jim zažrli v možgane. Druga razlaga za super podgane bi lahko bila evolucija, pravi Allaby: »Podgane so v evolucijski zgodovini dosegale vedno večje velikosti – denimo na otokih, kjer nimajo plenilcev in se jim za preživetje ni več treba zanašati na majhnost. Takšna je denimo bila danes izumrla velikanska podgana, ki je bivala na Tenerifih in tehtala skoraj en kilogram.«
