Zabava

Vinci Vogue Anžlovar: Dedek gre (končno) na jug, začasno pa ga ovira koronavirus

Katarina Keček
21. 3. 2020, 18.53
Deli članek:

O filmarju in zadnjih nekaj let tudi taksistu Vinciju Vogueu Anžlovarju je bilo že veliko napisanega, saj se je v javnosti večkrat burno in čustveno odzval na krivice, ki jih je opažal. Znan je po klofuti, ki jo je primazal nekdanjemu kulturnemu ministru, pa po pretepu z Branetom Šturbejem, ki je bil nasilen do svoje spremljevalke, prepoznaven pa je tudi po svojih televizijskih in filmskih projektih, ki so vedno dvigovali veliko prahu. Bodisi zaradi kvalitete bodisi zaradi incidentov, za Vincija vmesne poti ni bilo.

Katarina Keček
Med glavnimi protagonisti filma vlada sproščeno vzdušje z veliko smeha.
Zgodba fima
Tako Cavaza kot Vlado Novak v filmu uporabljata svoji pravi imeni, Boris in Vlado. Boris je star 75 let, umira za rakom ter se s prijateljem v starem avtodomu odpravi na jug, v Srbijo, kjer živi njegova prava ljubezen. Vmes se, tako kot v pravem življenju, zgodi kup stvari. 

Pred štirimi leti je posnel dokumentarni avtportret Selfie brez retuše, kjer je iskreno razgalil svojo mučno otroštvo. Mama je zbežala s češkim režiserjem, mali Tomaž pa je pristal pri hudobni babici, ki ga je za vsako napako pošiljala klečat na koruzo. Tik pred tem je spoznal, da ima lažjo obliko mejne vedenjske motnje, zaradi katere je bil v preteklosti večkrat preveč impulziven in razdražljiv. Njegovo najbolj znano delo je komedija Babica gre na jug, prvi film in tudi prvi hit samostojne Slovenije, ki je danes kultno delo. Režiral je tudi filme Poker, Gypsy Eyes in Vampir z Gorjancev, kjer je vedno, tako kot v svojem življenju, nihal med dobrim in slabim. 

Srečo imam, pa vi tudi, da prve kadre filma Dedek gre na jug snemate ravno pred izrednim stanjem zaradi koronavirusa (petek, 13. marca, op. a.).  Danes imate prvi dan snemanja ali kako?

V bistvu je tole samo intonacija, pravo snemanje se bo začelo šele 15. junija. Če se zaradi koronavirusa stvari ne bodo drastično spremenile.

Vem, da se za realizacijo tega scenarija trudite že vrsto let, verjetno ste zadovoljni, da ste se znova usedli na režiserski stolček?

Ja, res sem se trudil. Dvanajst let, če sem natančen. Nazadnje sem nekaj resnejšega snemal leta 2008, torej je vmes 12 let pavze.

Koliko se je spremenilo filmsko delo v tem času? Sploh kar zadeva produkcijo, pridobivanje sredstev?

Ne vem, kako je bilo vmes, v teh 12 letih. Zadnji film, Vampir z Gorjancev, bi moral delati v koprodukciji TV Slovenija, Filmskega sklada in produkcije Arcadene, vendar se je ravno takrat zamenjal direktor na Fimskem skladu, ki nam je prek noči ukinil sredstva in smo film končali za pol manj denarja. Takrat so mi rekli, ali boš delal za pol denarja ali pa ne, in nisem imel izhoda.

Če se vam to zgodi tudi pri filmu Dedek gre na jug, boste lahko speljali snemanje do konca?   

Ni šans. Izbrani smo bili dve leti nazaj, ko so dodeljevali manjša sredstva, lani so še nekaj dodali, kljub temu imamo trenutno najmanjši budžet od vseh filmov, ki se letos snemajo.

Je to tudi vaš najmanjši budžet za film, ki ste ga posneli?

Ne, ta je največji, kar je tudi nekaj pozitivnega.

Scenarij ste napisali sami; že leta imate željo, da posnamete nadaljevanje uspešnice Babica gre na jug.

Res sem se dolgo ukvarjal s tem scenarijem. Moram povedati, da ta film nima nobene zveze z babico, v temle gresta dva glavna lika, Boris Cavazza in Vlado Novak, iz Slovenije v Srbijo. Ker sta oba že malo v letih, se je ideja o dedku, ki gre za ljubeznijo na jug, kar sama ponudila.  To bo neke vrste »road movie«, žanrsko pa je ta film akcijska črna komedija.

Zveni tako, kot da vas čaka kar zahtevno snemanje. Kje boste snemali, v Srbiji, na originalnih lokacijah?

Ne, snemali bomo v Makedoniji, tudi oni so primaknili nekaj finančnih sredstev, zato bomo del filma posneli pri njihovih Romih. Ravno zdaj iščemo zanimive lokacije.

Ko ste snemali film Babica gre na jug, se je na Balkanu ravno pripravljala vojna, zdaj pa vas ovira epidemija koronavirusa. Očitno za vas velja, da morate snemati v najbolj nemogočih razmerah.

Nekako se ne morem izvleči iz tega, da stvari ne potekajo preprosto. Mogoče pa najbolje delam pod pritiskom.

Vaša glavna igralca, Boris Cavazza in Vlado Novak, nista ravno najmlajša, spadata v rizično skupino v tejle vojni s koronavirusom. Kako boste izpeljali snemanje, da bosta na varnem?

Do umiritve zadev bomo snemanje ustavili in počakali, kaj se bo zgodilo. Sami ste videli, da sem oborožen z razkužilom, tudi sam sem na pragu rizične skupine, onadva sta krepko čez, tudi moj producent Branislav Srdić ni ravno v mladih letih. 

Katarina Keček
Glavno vlogo v filmu igra tudi avtodom iz leta 1983.

Za vloge v filmu ste izbrali cvet naše igralske srenje.

Ja, tega sem zelo vesel. Poleg Cavazze in Vlada Novaka v filmu nastopa tudi Branko Đurić - Đuro, njegova hči Zala, dogovarjam se z Miro Furlan, z Goranom Navojcem.

Ste imeli avdicijo za glavne vloge ali ste imeli igralce že prej v glavi?

Vse te like sem imel v glavi, ko sem pisal scenarij.

Sama velika imena. Jih je bilo težko prepričati, da sodelujejo pri tem filmskem projektu?

Lahko bi rekel, da mi vsi delajo uslugo, ker jih v resnici ne morem toliko plačati, kot stanejo.

Zakaj vam delajo uslugo?

Z Goranom Navojcem sem tri leta delal Našo malo kliniko, tako da se dobro poznava in veva, česa je kdo sposoben. Z Miro Furlan se pogovarjam na novo, saj sem se najprej dogovarjal z Nedo Arnerić, ki je na žalost pred kratkim umrla. V tem času, ko sem vrtel in obračal ta scenarij, smo se vsi postarali.

Zadnja leta niste bili aktivni na filmskem področju, življenje vas je prisililo, da ste si poiskali delo v drugi panogi, med drugim ste nekaj let vozili taksi. Verjamem, da se vam je na tej poti nabralo ogromno zanimivih zgodb in izkušenj, ki jih lahko uporabite pri svojim filmih.

Vmes sem posnel avtoportretni dokumentarec Selfie brez retuše. Mislil sem, da bo šlo na bolje, in sem se z Jonasom lotil nadaljevanke na TV Slovenija, Več po oglasih. Takrat sem sodeloval z zunanjo produkcijo, ki je bila grozljiva izkušnja. Serija je bila tako zanič, da sem si s tem projektom kar malo zapečatil kariero.

Za film Dedek gre na jug ste tudi prepričani, da bo hit, čeprav zagotovila nikoli ni. Prepričana sem, da ste podobno razmišljali tudi o nadaljevanki Več po oglasih, pa se na koncu ni dobro izteklo.

Tam bi bilo vse v redu, če producenti ne bi polovice denarja vzeli zase in ustvarjalcev filma prepustili na milost in nemilost snemanju.

Babica je bila dolga leta eden najbolj gledanih filmov pri nas, v vmesnem času so ga prehiteli drugi slovenski filmi, kot sta denimo Petelinji zajtrk ter Kajmak in marmelada.

Ko smo posneli Babico, smo imeli samo tri fizične kopije filma, ki so krožile po kinodvoranah. Takrat še ni bilo teh velikih kinematografov, tako da uspeh Babice še vedno jemljem za zavidljiv dosežek.  

Katarina Keček
Prvi kadri filma Dedek gre na jug

V letih od nastanka Babice se je spremenila tudi navada gledanja filmov, ljudje hodimo v kine vedno manj, filme si raje ogledujemo na televiziji.

Ne računam na to, da bomo veliko zaslužili s tem filmom, čeprav je še vedno trend, da Slovenci radi gledamo svoje domače filme.

Drugače, ste v redu?

Ja, kot vidite, sem malo paranoičen zaradi tega koronavirusa. Zdaj, ko sem spet začel delati to, kar hočem in znam, zdaj je mnogo bolje. Uživam v tejle akciji, nekaj se pripravlja, nekaj se dogaja.

Ste zadnja leta spremljali slovensko filmsko produkcijo?

Slabo. Ob dvanajsturnem delovniku, ki sem ga imel kot taksist, in mizerni plači bolj slabo.

Vam je bilo naporno delati kot taksist?

Romantično je bilo le dvajset odstotkov časa. Toliko je bilo tudi fajn in zanimivih ljudi, ki sem jih vozil. Samo tam sem videl neko zgodbo, drugače pa je bilo ponižujoče in depresivno. Enkrat so Romi name potegnili nož, ker jih nisem hotel peljati pet naenkrat.

Kako pa ste rešili to situacijo?

Štirje so se usedli na zadnje sedeže, eden poleg mene, in sem jim rekel, da je eden preveč in da jih ne bom peljal. Nekaj časa so se razburjali, potem pa so vseeno šli iz avta, vendar so ga močno obrcali. Poklical sem dispečersko službo in jim javil, kaj se dogaja, pa so mi odgovorili, naj stopim iz avta in preverim, kakšne so poškodbe na vozilu.

Očitno živimo v takšnem času, da so avtomobili pomembnejši od ljudi.

Z avtomobili res nimam reče. Taksi sem šel vozit, ker so mi obljubili, da ga lahko uporabljam tudi v zasebne namene. Po treh mesecih so snedli besedo, zato sem si kupil nek starejši avtomobil, ki mi je kmalu razpadel sredi ceste. Kasneje mi je avto posodila neka družinska prijateljica, a je bil tudi ta več na servisu kot na cesti. Res, nimam sreče z avtomobili. 

Ampak zdaj se boste za namene snemanja po nekdanji Jugoslaviji peljali s temle avtodomom. Upam, da vam bo dobro služil.

Ja, ta oldtajmer, letnik 83, smo kar kupili, je bilo bolj poceni kot najem avtodoma. Dela, super je.

Imate v načrtu še kakšen projekt v prihodnosti?

Ukvarjam se s scenarijem o nekom, ki se mu je podobno kot meni sesulo življenje. Ki je bil umetnik, dobro plačan, potem pa ima težave z ženo, konča na sodišču, bori se za otroke, muči se s preživninami in pride do točke, ko začne voziti taksi.

Kakšen žanr bo to, kriminalka?

Ne, drama. Kriminalke delajo drugi. Čeprav bo tudi v tem filmu, Dedek gre na jug, nekaj kriminalnih vložkov.