21 LET

Rebeka Dremelj iskreno spregovorila o svojem zakonu

Eva Jandl
2. 3. 2020, 19.10
Posodobljeno: 2. 3. 2020, 21.08
Deli članek:

Rebeka Dremelj o turbulencah in izzivih v dolgoletnem razmerju ter o izkušnji, zaradi katere je spremenila svoj pogled na svet in ljudi okoli sebe.

Osebni arhiv
»Že 21 let sva v isti ekipi,« pravi Rebeka o svojem možu Sandiju.

O negativnih komentarjih: »Ne prizadenejo me več. Rada poudarim: ne moreš soditi mojega življenja, če si nisi obul mojih čevljev in prehodil vsaj del moje poti. Niti jaz tvojega. Zato se mi zdi, da se s komentarji, ki jih pišejo ljudje, ki te ne poznajo, res ne smemo obremenjevati. Skozi vsa ta leta sem dobila trdo kožo, tako da se me res ne dotaknejo več.«

Pevka in podjetnica Rebeka Dremelj (39) ne skriva velike ljubezni do svoje družine, moža Sandija Škalerja ter hčerk Šajane in Sije.

Te dni Rebeka in Sandi praznujeta posebno obletnico – minilo je že 21 let od njunega prvega zmenka v Zagrebu. »Ja, skupaj sva že 21 let. Bilo je veliko lepih trenutkov, šla pa sva seveda, tako kot vsak par, tudi midva skozi določene turbulence, izzive. Ampak ne glede na izzive sem zelo ponosna na naju, saj sva vedno znala visoko dvigniti nogo in prepreko prestopiti,« pravi Rebeka, ki nam zaupa tudi recept za dolgo in uspešno razmerje. »Iskrenost, ne glede na to, kako boleča je, naslednja je komunikacija, da znaš kdaj tudi zamahniti z roko in se ne prepirati za vsako malenkost, da o svojih željah govoriva vedno na glas in da znava sprejemati kompromise, ki so ključnega pomena.«

»VZELA SEM ŠKARJICE ...«

Zdaj, ko sta hčerki že večji, si Rebeka in Sandi spet vzameta čas samo zase. »Vzameva si oddih, kjer ugotoviva, da sva še vedno ista, kot sva bila, le da nama tempo življenja z dvema malima otrokoma narekuje drugače. Včasih se čez dan komajda srečava. Fino si je vzeti čas zase, kajti otroci bodo nekega dne odšli in ostala bova sama.« 

Rebeka je pred petimi leti zbolela za rakom ščitnice, ki pa ga je uspešno premagala, seveda s pomočjo moža Sandija. »Takrat, ko sem izvedela za diagnozo, se nisem želela smiliti nikomur in sem se postavila proti vsem v stilu: pa kaj je to kaj takega? Kot da imam gripo in bo hitro minilo. In tako so se potem tudi vsi obnašali do mene. Po operaciji pa se je Sandi izkazal za super pomočnika, skrbel je zame. Takšna izkušnja človeku seveda spremeni pogled na svet,« pravi Rebeka in doda, da se je takrat na hitro začela zavedati, da je ranljiva in minljiva. »Prej sem bila skoraj prepričana, da se meni kaj takega ne more zgoditi,« se nasmehne. »Na hitro ugotoviš, kdo so tisti, ki si še zaslužijo vlogo v tvojem življenju, in kdo so tisti, ki morajo čim prej odfrčati. Vzela sem škarjice in razrezala vse niti tistih, ki so mi pili energijo, ki so me dušili, ki so bili pijavke.« Spoznala je, da je najpomembnejša družina, ki je vedno ob tebi, medtem ko bodo ostali ljudje – prijatelji, sodelavci, šefi, znanci – nadaljevali svoje življenje. »Zato je res pomembno, da čuvamo svojo družino, da ji namenimo dovolj svojega časa in v svojem življenju ne dajemo vrednosti tistim, ki si prednosti ne zaslužijo.«