Kljub osvojeni lovoriki pa Tjaša niti enega dneva ni izpustila treninga – ne samo zaradi vzdrževanja kondicije, ampak tudi zato, ker je ples njeno zdravilo.
Z njegovo pomočjo je premagala tudi motnjo hranjenja in se soočila z nasiljem, ki ga je bila deležna v preteklosti. »Nekateri ljudje lažje govorijo, drugi pojejo ali rišejo, sama pa sem se najbolj našla v plesu. Imam občutek, da svojih tako močnih čustev ne morem povedati z besedo, izrazim jih lahko le s plesom. Samo s plesom lahko podoživim in izživim svoja čustva. Ples je moj jezik,« pravi 24-letna mojstrica plesa ob drogu, ki je z vratolomnimi akrobacijami jemala dih tako žiriji kot gledalcem – pa tudi svojim najbližjim, ki so ji ves čas stali ob strani, za kar jim je zelo hvaležna.
»Zelo sem vesela, da moji starši spoštujejo moje delo in da se jim zdi izjemno. Podpirajo me z vsem srcem in za to sem jim zelo hvaležna. Zdaj ko vidijo, da se tudi v tem da uspeti, jih tudi ne skrbi več zame. V veliko podporo mi je tudi moj fant. Vedno je tu zame, da me spodbudi, ko skoraj že obupam. Tudi sam je imel težke preizkušnje v življenju in je moral letos zaradi bolezni že petič zapustiti svojo strast – tek. A zdaj se ponovno vrača. Enako motiviran že petič. Drug drugemu sva velika opora, imava podobno preteklost, zato se toliko bolj razumeva in čutiva. Z zgodbo iz preteklosti motivirava drug drugega in si stojiva ob strani. Za vsakim udarcem se skupaj vračava močnejša,« nam je še razkrila Tjaša.
