Ostali športi

Strah, da ji trda prede

Tamara Pocak
2. 12. 2013, 10.37
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.53
Deli članek:

Na eni strani ACH Volley, ki igra v ligi prvakov, in moška reprezentanca, ki si bo čez dober mesec dni prizadevala za zgodovinsko uvrstitev na svetovno prvenstvo, na drugi strani pa klubi, ki iz meseca v mesec komaj preživijo.

Arsen Perić

Takšna je trenutna podoba moške odbojke v deželi na sončni strani Alp. Velikokrat je nastala in še vedno nastaja dilema, ali slovenska odbojka potrebuje močan ACH Volley v najelitnejšem klubskem tekmovanju ali potrebuje kakovostnejše prvenstvo z več izenačenimi ekipami. Iz leta v leto lahko v klubih opažamo vedno več amaterjev, kar je nedvomno korak nazaj, in to kljub vsem uspehom, ki jih prinašajo tisti igralci, ki nosijo dres z državnim grbom.

Tipičen delovni dan velikega števila odbojkarjev, ki nastopajo v prvi slovenski ligi, se začne zgodaj zjutraj, ko se odpravijo v službo. Osemurni delavnik, nato sledijo popoldanski trening, skrb za fizično pripravljenost, uigravanje, videoanalize in vse, kar sodi k odbojkarskemu poklicu. Kot bi mignil, je ura kar naenkrat devet oziroma deset zvečer, naslednji dan pa je vajo treba ponoviti, ob tem pa se je dvakrat na teden treba odpraviti na tekmo ter dati vse od sebe. Zmage so pomembne, zmage v tem zahtevnem času, ko situacija ni rožnata, prinašajo še tisto peščico sponzorjev, ki so se odločili nekaj sredstev vložiti tudi v odbojko, hkrati pa na tribune prinašajo gledalce, ki odštejejo tisti drobiž za vstopnico.

Zmage so torej pomembne zaradi sredstev, s katerimi lahko klubi poplačajo veliko tekočih stroškov, ki nastanejo s samo organizacijo tekme, oziroma velikokrat še tega ne. Težave nastanejo v trenutku, ko se začne sistem podirati, ko pride do padca v formi, do porazov, do poškodb, in ko ob natrpanem urniku ni časa za sanacijo. In smo spet pri porazih, manjšem zanimanju, nezanimanju sponzorjev.

S takšnimi težavami se še posebej v letošnji sezoni srečujejo prvoligaški klubi, ki so v novembru odigrali 8 krogov (sedem tekem, če upoštevamo, da je v vsakem krogu ena od ekip prosta), šest od devetih ekip v prvi ligi pa je v tem mesecu odigralo še dve pokalni tekmi. Devet tekem na mesec je številka, ki je ne v odbojki, temveč v nogometu, rokometu ali košarki dosegajo profesionalne ekipe, in ne igralci, ki morajo ob tem opraviti še osemurni delavnik ali zraven študirati oziroma hoditi v srednjo šolo.

Išče se ...
V preteklih letih je odbojkarska prva liga delovala pod imenom Radenska Classic oziroma Radenska Naturelle pri dekletih, a priznano slovensko podjetje od te sezone ni več generalni sponzor. »Z Radensko je pogodba o takšnem sodelovanju potekla, zdaj s podjetjem sodelujemo na drugačni ravni, trenutno pa ni na vidiku kakšnega drugega generalnega sponzorja. Dejstvo je, da smo zadovoljni z vsakim, tudi najmanjšim vložkom,« dodaja Humerca, ki si je za enega od ciljev zadal vrnitev odbojke na male zaslone tudi v času rednega dela prvenstva.

 

Ni napredka mladih

To je težava, ki se ne nanaša le na trenutno stanje, temveč bi v primeru, da se sistem ne spremeni, utegnila prizadeti tudi nadaljnje rodove, mladeniče in mladenke, ki v teh šestih mesecih, kolikor za večino ekip traja sezona, nimajo časa in prostora za napredek. »Vse te težave so OZS znane in seveda je naš cilj, da se rešijo. S tem namenom v sredini decembra načrtujemo sestanek vseh predsednikov prvoligaških klubov (moških in ženskih, op. p.), na katerem bomo govorili o pereči problematiki klubov. Predvsem bo govora o tekmovalnem sistemu za naslednje leto, kot tudi kaj z vidika marketinga lahko naredi OZS in kaj klubi,« poudarja generalni sekretar Gregor Humerca in dodaja: »Dejstvo je, da so igralci in igralke v klubih praviloma amaterji, nekateri študirajo, drugi hodijo v redno službo. Ta tempo tekem je zanje zares naporen in ne omogoča napredka, po drugi strani pa je tudi obisk tekem slabši. Hkrati ta sistem ne omogoča napredka mladih igralcev, ki jih je v prvoligaški konkurenci kar precej, saj jim ne omogoča normalnega procesa treninga in s tem razvoja.« Predlog vseh predstavnikov klubov, ki nastopajo v prvi ligi (kljub različnim interesom in potrebam so bili tu res enotni), je bilo podaljšanje prvenstva za kakšen mesec dni, da bi se čim manj igralo ob sredah, ki polprofesionalnim ekipam predstavljajo največji zalogaj. Najprej logistični, potem pa še finančni, saj se morajo boriti za vsakega gledalca v dvorani, saj si ljudje v varnem zavetju doma raje ogledajo tekmo nogometne ali tudi odbojkarske (tudi ti termini se namreč pokrivajo) lige prvakov, češ, saj bo že čez tri dni nova tekma.

Brez tekem med tednom

»Dejstvo je, da smo pri sestavi koledarja upoštevali in da moramo tudi v prihodnje vedno upoštevati termine reprezentančnih tekmovanj, ki jih določita CEV in FIVB, nanju pa ni mogoče vplivati. Rešitev za prvo ligo je lahko v zgodnejšem začetku prvenstva, s krajšim premorom v decembru ali januarju ter prilagojeni končnici, ki se bo zaključila konec aprila ali začetku maja. Vsekakor mora biti cilj, da se tekme, tako kot se zdaj, med tednom ne igrajo,« še dodaja Humerca, ki se hkrati zaveda, da so med klubi prisotne takšne ali drugačne razlike, da se razlikujejo tudi posamezni interesi, cilj zveze pa je, kot nam je zaupal, predvsem vzpostaviti sistem, ki bo odgovarjal vsem klubom in bo naravnan k napredku odbojke, seveda z upoštevanjem reprezentančnih akcij. In prav je tako. Slovenski šport potrebuje odbojko. Ne le močne reprezentančne, temveč tudi klubsko, ne nazadnje so prav ti slovenski klubi tisti, ki vzgajajo bodočega Mitjo Gasparinija, Tineta Urnauta ali Matevža Kamnika.